Franja

Zadetki iskanja

  • spada

    A) f

    1. meč, sablja:
    spada nuda, sguainata goli meč, izdrti meč
    a spada tratta pren. zagnano, silovito
    dritto come una spada raven kot sveča
    spada di Damocle pren. Damoklejev meč
    cingere la spada opasati si meč; ekst. bojevati se
    incrociare la spada con qcn. s kom se boriti
    mettere, passare a fil di spada pren. poklati
    rimettere, riporre la spada nel fodero vrniti meč v nožnico; ekst. prenehati boj
    sguainare, snudare la spada izdreti meč

    2. šport meč; ekst. floret

    3.
    buona spada dober sabljač
    uomo di spada vojak, vojščak

    4. igre meč (barva pri napolitanskih kartah)
    PREGOVORI: ne ammazza più la gola che la spada preg. več jih umre od požrešnosti kot od meča

    B) agg. invar. zool.
    pesce spada mečarica (Xiphias gladius)
  • sputare

    A) v. tr. (pres. sputo)

    1. pljuniti, pljuvati; izpljuniti:
    sputare bile, veleno pren. bruhati ogenj in žveplo
    sputare l'osso pren. vrniti vzeto, ukradeno; izblebetati, kar bi radi zamolčali
    sputare i polmoni pren. močno kašljati; ekst. govoriti na vsa pljuča
    sputare il rospo pren. dati si duška
    sputare sangue pren. garati kakor črna živina
    sputare sentenze pren. vsiljivo deliti nauke

    2. pren. bruhati:
    il vulcano sputa lava ognjenik bruha lavo

    B) v. intr. pljuniti, pljuvati:
    sputare addosso a, in faccia a, su pren. pljuvati na
    sputare nel piatto in cui si mangia pren. pljuvati v lastno skledo
    sputare tondo pog. govoriti domišljavo, postavljaško
  • stàr (stára -o)

    A) adj.

    1. vecchio; anziano:
    star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
    biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
    koliko si star? quanti anni hai?
    midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

    2. vecchio, stantio:
    star kruh pane stantio

    3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
    stari sir formaggio stravecchio
    staro vino vino invecchiato

    4. vecchio, antico:
    stari običaji vecchie usanze
    razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
    zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
    stari Rim Roma antica
    stara Avstrija la vecchia Austria

    5. vecchio, straccio:
    star avtomobil una vecchia auto
    star papir carta straccia
    staro železo ferri vecchi

    6. pren. vecchio, provetto:
    star voznik vecchio autista
    star član društva vecchio socio
    star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

    7. vecchio, originario:
    stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

    8. vecchio, annoso:
    stari problemi questioni annose

    9. (zastarel) antiquato, arretrato:
    imeti stare nazore avere idee antiquate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
    človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
    biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
    stari mesec, stara luna luna vecchia
    stari oče, stara mati nonno, nonna
    stari starši nonni
    ostati stara devica rimanere nubile, zitella
    vrniti se v staro domovino tornare in patria
    biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
    to je stara pesem è sempre la solita solfa
    pren. stara sablja vecchio commilitone
    pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
    staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
    varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
    stari zemeljski vek paleozoico
    lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
    stara cerkvena slovanščina paleoslavo
    rel. stara zaveza Antico Testamento
    hist. stari vek evo antico
    hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
    star kot zemlja vecchio come il cucco
    pejor. star pedantnež parruccone
    star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
    stari stric prozio
    hist. stari Rimljan quirite
    stari ženskar scapolo inveterato
    stara coprnica megera
    stara kripa trabiccolo
    stara lokomotiva caffettiera
    stara pokora (vecchio) bacucco
    stara šara rigatteria, bric-à-brac
    pren. stara škatla scarpa vecchia
    lingv. stara tržaščina tergestino
    stara turščina osmanli
    PREGOVORI:
    če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
    stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

    B) stári (-a -o) m, f, n
    stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
    kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
    ostati pri starem rimanere immutato, come prima
  • šestína (-e) f sesto:
    vrniti šestino izposojenega denarja restituire un sesto del denaro preso in prestito
  • šílo (-a) n

    1. obrt. lesina:
    čevljarsko, sedlarsko šilo lesina da calzolaio, da sellaio
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto, piantar baracca e burattini
    pren. vrniti šilo za ognjilo (milo za drago) rendere pan per focaccia

    2. zool.
    morsko šilo pesce ago (Syngnathus acus)
  • taglione m pravo talion, povračilo:
    legge del taglione hist. pren. zob za zob
    applicare la legge del taglione izvajati represalije; vrniti milo za drago
  • tír (-a) m

    1. žel. binario, rotaie:
    normalni, ozki, široki tir binario a scartamento normale, ridotto, largo
    izvozni, uvozni tir binario di partenza, di arrivo
    industrijski tir raccordo privato (per l'industria)
    ranžirni tir binario di raccordo
    stranski tir binario secondario
    mrtvi tir binario morto; pren. punto morto
    prehod preko tira passaggio a livello

    2. guida, binario:
    karnisa z drsnim tirom asta della tenda con guida scorrevole

    3. traiettoria:
    tir izstrelka, planeta, satelita traiettoria del proiettile, del pianeta, del satellite

    4. nareč. (sled, kolesnica, gaz) traccia; rotaia; solco di ruota, passaggio

    5. pren. (ustaljen način življenja) binario, carreggiata:
    vživeti se v tir vsakdanjega življenja acclimatarsi al binario della quotidianità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vreči koga iz tira far uscire dai gangheri qcn.
    pren. obrniti pogovor na drug tir cambiare il tema del discorso
    pren. vrniti se v normalni tir rientrare nel binario della normalità
    pren. potisniti vprašanje na stranski tir non trattare più la questione
    pren. zaiti na slepi tir trovarsi a un punto morto
  • trébuh (-úha) m

    1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
    trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
    imeti trebuh kot sod avere un pancione
    ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

    2. pren. pancia, ventre:
    trebuh steklenice la pancia del fiasco
    trebuh ladje il ventre della nave
    rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
    trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
    dobivati trebuh mettere su pancia
    po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
    biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
    ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
    od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
    po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
    vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
    biti s trebuhom (di donna) essere incinta
  • ukráden (-a -o) adj. rubato:
    ukradeno blago refurtiva, roba rubata, furto
    vrniti ukradeno restituire il maltolto
  • uscire* v. intr. (pres. ēsco)

    1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
    uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
    uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
    uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
    uscire in auto peljati se kam z avtom
    uscire a piedi iti kam peš
    uscire da, di casa iti z doma
    uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
    uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
    uscire dalla nave izkrcati se
    uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
    uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
    uscirsene oditi

    2. ekst. iti ven, na sprehod

    3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

    4. ekst. priti, prihajati:
    dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

    5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
    un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

    6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
    uscire a dire reči
    uscire in insulti obkladati z žaljivkami

    7. ekst. uiti, uhajati:
    l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
    uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
    il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
    uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
    uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
    uscire dai gangheri pren. pobesneti
    uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
    uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
    uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
    uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
    uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
    uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

    8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

    9. biti izžreban

    10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
    uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

    11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
    uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
    uscire di carica zapustiti funkcijo
    uscire dal convento razmenišiti se
    uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
    uscire di minorità postati polnoleten
    uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
    uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
    uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
    uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
    uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

    12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
    uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

    13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
    uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
    uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

    14. pren. priti iz, izvirati:
    molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

    15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
    uscire bene, male uspeti, ne uspeti
    uscire vincitore zmagati

    16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
    uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
    sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

    17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
    uscire da una parete stopiti iz stene
    uscire in vetta doseči vrh

    18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
    uscire in consonante končati se s soglasnikom

    19. pren. začeti, začenjati se (maša)
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • voják (-a) | -inja (-e) m, f soldato (-essa), militare:
    navadni vojak soldato semplice
    poklicni vojak soldato di professione
    najemniški vojak mercenario
    igre svinčeni vojaki soldatini di piombo
    vpoklicati k vojakom chiamare sotto le armi
    biti pri vojakih fare il militare, fare il servizio di leva
    vrniti se od vojakov andare in congedo
  • vráčati (-am) | vrníti (-em)

    A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
    vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
    vrniti obisk restituire una visita
    vrniti voščila contraccambiare gli auguri
    vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
    vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
    vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
    vračati zaupanje ridare fiducia
    vrniti komu moč restituire le forze
    šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
    vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
    vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
    vračati obisk rendere la visita, rivisitare
    vračati vabilo rinvitare
    vračati zaseženo imetje derequisire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
    spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

    B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
    vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
    vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
    vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
    ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
    rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
    PREGOVORI:
    priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa
  • vrèd adv. assieme a; compreso, incluso:
    vrniti dolg z obrestmi vred restituire il debito assieme agli interessi
  • vuōto

    A) agg.

    1. prazen; nezaseden:
    botte vuota prazen sod
    a mani vuote ne da bi kaj dosegel
    a stomaco vuoto tešč
    testa vuota puhloglavec
    rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

    2. pren. prazen, puhel:
    discorsi vuoti prazno besedičenje

    B) m

    1. fiz. vakuum:
    sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

    2. aero
    vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

    3. praznina; vrzel; prazno:
    cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
    fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
    fissare il vuoto strmeti v prazno

    4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
    vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
    restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

    5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
    vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
    vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
    colmare un vuoto zapolniti vrzel
    lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

    6. prazno, nepotrebno, jalovo:
    assegno a vuoto nekriti ček
    marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
    scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
    PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine
  • zádnji (-a -e)

    A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
    zadnja stran ultima pagina
    zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
    zadnje kolo ruota posteriore
    ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
    boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
    v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
    zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
    zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
    zadnje novice ultime notizie
    to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
    napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
    vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
    biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
    premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
    zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
    otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
    pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
    boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
    žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
    ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
    to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
    pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
    pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
    iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
    pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
    pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
    pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
    pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
    avt. zadnji most treno posteriore
    jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
    bibl. zadnja večerja ultima cena
    rel. zadnja popotnica viatico
    vet. zadnja golen garretto
    avt. zadnja meglenka retronebbia
    evf. zadnja plat posteriore, didietro
    pog. zadnja pogruntavščina ultima
    zadnja rešitev ultima ratio
    lit. zadnja stanca tornata
    zadnja stran retro, tergo
    voj. zadnja straža retroguardia
    zadnji del govejega stegna girello
    navt. zadnji jambor mezzana
    astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
    anat. zadnji možgani metencefalo
    avt. zadnje okence lunotto
    grad. zadnje ometavanje stabilitura

    B) zádnji (-a -e) m, f, n
    zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
    boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
    do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
    diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
    bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi
  • zdràv (zdráva -o) adj.

    1. sano:
    zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
    duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
    vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
    zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
    zdravi klicenosec portatore sano

    2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
    zdrava vzgoja sana educazione
    zdrav razum buon senso

    3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
    zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre

    4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
    zdravo sadje frutta sana, schietta
    zdravo zidovje muri solidi

    5. (kot pozdrav ob slovesu)
    ostani zdrav! salve!; stammi bene!
    pa zdravi bodite! stateci bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
    pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
    pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
    zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano
  • znések (-ska) m importo, ammontare; somma:
    izterjati, plačati, vrniti dolžni znesek riscuotere, pagare, restituire l'importo dovuto
    denarni znesek somma di denaro
  • žóga (-e) f palla; ekst. (zlasti nogometna) pallone:
    brcniti, ujeti, vreči žogo calciare, afferrare, lanciare la palla
    poditi se, teči za žogo correre dietro alla palla; rincorrere la palla, il pallone
    hokejska, košarkaška, nogometna, rokometna, teniška žoga disco, paleo (da hockey); pallone da basket; pallone, palla da pallamano; palla da tennis
    žoga za rugby palla ovale
    žarg. šport. žoga je okrogla il pallone è rotondo
    brcati, nabijati žogo giocare al pallone
    poriniti, poslati žogo v mrežo segnare, andare a rete
    pren. vrniti žogo fare a scaricabarili
    šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, voditi žogo centrare, perdere, passare, intercettare, controllare la palla
    servirati žogo (v tenisu, pingpongu, odbojki itd.) fare il servizio
    metati žogo iz avta rimettere (in gioco la palla), fare la rimessa
    ubraniti žogo parare
    zgrešiti stoodstotno žogo sbagliare una palla-gol
    zadrževati žogo fare melina
    rezana žoga palla tagliata
    sodniška žoga palla arbitrale, palla all'arbitro