Franja

Zadetki iskanja

  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • občudovánje (-a) n ammirazione:
    občudovanja vreden ammirevole
    zbujati občudovanje destare ammirazione
    pren. občudovanje samega sebe narcisismo
  • oboževánje (-a) n adorazione; pren. idolatria:
    oboževanja vreden adorabile
  • onēsto

    A) agg.

    1. pošten, vrl

    2. čist, kreposten, čednosten

    3. spodoben, primeren

    B) m (f -ta)

    1. poštenjak, poštenjakinja

    2. pravično, pošteno
    PREGOVORI: chi non si accontenta dell'onesto perde il manico e il cesto preg. kdor preveč zajame, nič ne objame; kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden ni
  • pera f

    1. hruška (sad):
    cascare come una pera cotta, matura pasti kot zrela hruška; pren. hitro se zaljubiti
    non valere una pera cotta pren. ne biti vreden piškavega oreha

    2. šalj. glava:
    grattarsi la pera počohati se po glavi

    3. pren. pog. (v pridevni ali prislovni rabi): zanič, brez repa in glave, brezzvezen:
    lavoro a pera zanič delo
    parlare a pera govoriti brez repa in glave

    4. pren. žarg. doza mamila, heroina:
    farsi una pera vbrizgati si dozo heroina
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • picciolo

    A) agg. pren. knjižno skromen

    B) m (piccolo) (florentinski) sold; toskansko novčič:
    non avere un picciolo biti brez ficka, brez prebite pare
    non valere un picciolo ne biti vreden prebite pare
    sino all'ultimo picciolo do zadnje pare
  • póčen (-a -o) adj. spaccato, rotto, incrinato, fesso; (o oblačilu) strappato, lacero:
    počen (vreščeč)
    glas voce fessa
    pren. ne biti vreden počenega groša non valere un'acca, non valere un soldo bucato, non valere un fico secco
  • posto2 m

    1. mesto:
    prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
    mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
    avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
    essere a posto biti urejen, v redu
    essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
    essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
    mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
    tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
    al posto di namesto

    2. (prosto) mesto, prostor:
    fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
    posto barca navt. privez
    posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
    posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
    automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
    posto in piedi stojišče
    posto a sedere sedež
    posto d'onore častno mesto
    posto in Parlamento sedež v parlamentu

    3. voj.
    posto di blocco blok
    posto di comando komandno mesto
    posto di guardia stražarsko mesto
    posto di medicazione previjališče

    4. mesto, delo, služba, funkcija:
    un posto di segretario mesto tajnika
    ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
    mettersi a posto najti lepo delo, službo

    5. kraj, mesto:
    usanze del posto krajevne navade
    sul posto na mestu:
    recarsi sul posto oditi na mesto
    conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

    6. (javni) lokal:
    ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

    7. evfemistično stranišče:
    devo andare in quel posto moram na stranišče
  • povóhati (-am) perf. fiutare, annusare, odorare; pog. pren.
    ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, rimase solo come un cane
    pren. česa takega pri nas še pes ne bi povohal roba così da noi non la compra nessuno
    pren. nisi vreden, da te pes povoha sei un vero disutilaccio
    pren. dijak knjige še povohal ni lo studente il libro non lo ha nemmeno toccato
    pren. pijače še povohal ni non ha bevuto nemmeno un goccio
    pren. smodnika še nismo povohali non abbiamo ancora ricevuto il battesimo del fuoco
  • prebít1 (-a -o) adj.

    1. sfondato, fracassato, perforato:
    pren. led je prebit il ghiaccio è rotto
    ne imeti prebite pare essere al verde, senza un soldo, senza il becco d'un quattrino
    ne biti vreden prebite pare non valere un'acca

    2. bastonato, picchiato

    3. (presnet) maledetto
  • premožênje (-a) n patrimonio, averi, beni, ricchezze, fortuna, sostanze:
    zaigrati premoženje perdere al gioco i propri averi
    pognati vse svoje premoženje dissipare le proprie fortune
    krznen plašč je vreden celo premoženje la pelliccia vale un capitale
    kopičiti premoženje accumulare ricchezze
  • rispettare v. tr. (pres. rispētto)

    1. spoštovati:
    persona che si rispetti spoštovanja vreden človek

    2. spoštovati, ceniti, upoštevati; varovati:
    rispettare i diritti altrui spoštovati, upoštevati tuje pravice
    rispettare un monumento varovati spomenik
    rispettare la propria firma pren. varovati dobro ime, ugled

    3. upoštevati, ravnati se (po):
    rispettare un consiglio upoštevati nasvet
    rispettare le feste relig. posvečevati praznike
    rispettare la grammatica ravnati se po slovničnih pravilih
    rispettare la legge ravnati se po zakonu

    4. držati, izpolniti, izpolnjevati:
    rispettare la promessa izpolniti obljubo
  • rispētto m

    1. spoštovanje
    rispetti pl. izrazi spoštovanja:
    avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
    parlare con rispetto spoštljivo govoriti
    i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
    persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
    uomo di rispetto evfemistično mafijaš

    2. spoštovanje, upoštevanje:
    con rispetto parlando oprostite izrazu
    mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
    perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
    zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče

    3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
    in rispetto sorazmerno s, z
    rispetto a v primerjavi s, z
    considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov

    4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)

    5. navt. rezerva, nadomestni del:
    ancora di rispetto nadomestno sidro
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • sērie f invar.

    1. serija, zaporedna vrsta, sosledje, red (tudi ekst.):
    di serie serijski, ki se izdeluje v serijah
    in serie nepretrgoma; ekst. serijski, malo vreden
    fabbricazione in serie serijska izdelava
    una vettura fuori serie, una fuori serie avto izvenserijski avto, izdelan po naročilu

    2. filat. serija

    3. mat. vrsta, zaporedje

    4. glasba tonski niz

    5. šport liga:
    squadra di serie A, B moštvo prve, druge lige
    di serie B pren. drugorazreden, manjvreden
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • spoštovánje (-a) n

    1. stima, rispetto, considerazione, conto, ossequio:
    izraz spoštovanja espressione, manifestazione di rispetto, di ossequio
    čutiti, imeti spoštovanje do nutrire, avere rispetto per qcn., avere, tenere in considerazione qcn.
    imeti, uživati spoštovanje essere stimato, godere di reputazione, di stima
    (v pismih) sprejmite izraze mojega spoštovanja con profonda osservanza
    z odličnim spoštovanjem! distinti saluti!
    vreden spoštovanja degno di rispetto, di stima, di considerazione

    2. (upoštevanje) rispetto; osservanza, adempimento:
    spoštovanje dogovorov adempimento dei contratti
    spoštovanje predpisov osservanza delle norme
    spoštovanje rokov rispetto dei termini (di consegna, di pagamento)
  • stima f

    1. cenitev; ocena; cena:
    fare la stima di qcs. oceniti kaj

    2. navt. izračun položaja

    3. čislanje, spoštovanje:
    avere poca, molta, nessuna stima di qcn. koga bolj malo, zelo čislati, koga še zdaleč ne čislati
    essere degno di stima biti vreden spoštovanja
    godere la stima di tutti uživati splošno spoštovanje
  • súh (-a -o)

    A) adj.

    1. secco, asciutto, arido:
    suha zemlja terra secca
    suh kruh pane secco
    pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

    2. secco, rinsecchito, scheletrito:
    suhe roke braccia rinsecchite

    3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
    suhe gobe funghi secchi
    suho sadje frutta secca

    4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
    suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
    suho britje rasatura a secco

    5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
    suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

    6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
    kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
    pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
    zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
    pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
    teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
    ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
    pren. imeti suho grlo avere sete
    pren. biti suh kot poper essere al verde
    kem. suha destilacija distillazione secca
    suha hrana cibo conservato
    um. suha igla punta secca
    geogr. suha jama grotta asciutta
    pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
    pren. suha južina spilungone
    gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
    kozm. suha koža pelle secca
    fiz. suha para vapore secco
    obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
    gastr. suha salama salamino
    mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
    suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
    suha vejica fuscello, stecco
    elektr. suhi člen elettrolito colloidale
    navt. suhi dok bacino di carenaggio
    teh. suhi led ghiaccio secco
    alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
    šport. suhi trening allenamento in palestra
    grad. suhi zid muro a secco
    agr. suho vino vino secco

    B) súhi (-a -o) m, f, n
    suhi in debeli i magri e i grassi
    likati na suho stirare a secco
    biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
    pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
    hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
    priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno