Franja

Zadetki iskanja

  • odpŕt (-a -o) adj.

    1. aperto:
    odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

    2. scoperto, all'aperto:
    odprt avto automobile scoperta
    odprt bazen piscina all'aperto

    3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
    odprto vprašanje questione aperta

    4. šport. open:
    odprto prvenstvo campionato open, open

    5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
    imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
    imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
    igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    biti odprta knjiga essere un libro aperto
    sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
    sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
    gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
    šport. odprta igra gioco aperto
    avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
    navt. odprta luka porto aperto
    med. odprta rana ferita aperta
    med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
    fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
    odprti hlev stalla libera
    mat. odprti interval intervallo aperto
    odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
    med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
    ekon. odprti trg mercato aperto
    voj. odprto mesto città aperta
    odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
    odpluti na odprto morje prendere il largo
    ribolov na odprtem morju pesca d'altura
    etn. odprto ognjišče focolare aperto
    hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta
  • oprémiti (-im) | oprémljati (-am) perf., imperf.

    1. arredare; allestire:
    opremiti sobo arredare la stanza
    gled. opremiti odrsko sceno allestire la scena

    2. attrezzare, corredare; navt. armare, allestire:
    opremiti delavnico, laboratorij attrezzare un'officina, un laboratorio
    opremiti ladjo armare, allestire una nave

    3. equipaggiare, armare, dotare; provvedere, rifornire; bardare; munire:
    opremiti vrata s ključavnico munire una porta di serratura
    voj. opremiti z modernim orožjem dotare di armi moderne
    opremiti alpinistično odpravo equipaggiare una spedizione alpinistica
    opremiti konja bardare il cavallo

    4. eseguire il progetto grafico (di un libro e sim.):
    prevedel X, opremil Y traduzione di X, progetto grafico a cura di Y

    5. opremiti z corredare di:
    knjigo opremiti z opombami corredare il libro di note
    opremiti prošnjo s prilogami corredare la domanda degli allegati
    film., rad. zvočno opremiti comporre la musica (per un film, una trasmissione radiofonica)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    teh. opremiti načrt z merami quotare un progetto
    mat. opremiti s parametri parametrizzare
    grad. opremiti (stavbo) s podstrešjem soffittare
    opremiti s semaforji semaforizzare
    opremiti s senzorji sensorizzare
    opremiti z glosami, z opombami postillare, glossare, annotare
    opremiti z ilustracijami illustrare
    navt. opremiti z jadri, z jambori invelare, alberare
    opremiti z monitorji monitorizzare
    strojn. opremiti z roboti robotizzare
    voj. opremiti z vžigalnikom spolettare
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • parare

    A) v. tr. (pres. paro)

    1. krasiti:
    parare a festa la città praznično okrasiti mesto

    2. varovati, zaščititi

    3. ubraniti, odbiti (tudi pren.):
    parare il colpo odbiti udarec
    parare lo scoglio pren. ogniti se čeri, zapreki
    parare il tiro a rete šport ubraniti strel na vrata

    4. gnati predse (čredo ipd.)

    B) v. intr. končati:
    dove andremo a parare kam bomo prišli?; pren. kako se bo to končalo ?

    C) ➞ pararsi v. rifl. (pres. mi paro)

    1. stopiti pred:
    pararsi innanzi a qcn. nenadoma stopiti pred koga

    2. svečano se obleči

    3. zavarovati se, zaščititi se:
    pararsi dalla pioggia zavarovati se pred dežjem
  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • peljáti (péljem)

    A) imperf.

    1. trasportare, portare, condurre:
    peljati v avtomobilu, na vozu portare in auto, trasportare col carro

    2. portare, condurre, guidare, accompagnare:
    peljati krave na pašo condurre le mucche al pascolo, (na planinsko pašo) estivare
    peljati avtomobil k mehaniku portare l'automobile dal meccanico
    peljati otroke na sprehod portare i bambini a spasso
    peljati na izlet, na ples, v gledališče portare in gita, a ballare, a teatro
    peljati koga pod roko portare uno sotto braccio
    peljati konja za uzdo condurre il cavallo con la cavezza

    3. essere diretto; aer. volare:
    letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko su questo percorso l'aereo vola due volte la settimana

    4. (imeti določeno smer) portare, condurre; mettere:
    vrata peljejo v klet la porta conduce in cantina
    steza pelje na polja il sentiero mette nei campi
    pojdi, kamor te srce pelje va' dove ti porta il cuore
    pren. to nikamor ne pelje così non si conclude niente

    B) peljáti se (péljem se) imperf. refl. andare, viaggiare (in); prendere:
    peljati se z vlakom andare, viaggiare in treno, col treno; prendere il treno
  • picchiare

    A) v. tr. (pres. picchio) pretolči

    B) v. intr.

    1. trkati:
    picchiare a tutti gli usci pren. trkati na vsa vrata

    2. aero pikirati
  • pogrézen (-zna -o) adj.
    pogrezna naprava trabocchetto
    pogrezna vrata saracinesca; botola
  • pokázati (-kážem) | pokazováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. mostrare, far vedere, indicare; esibire:
    pokazati dokumente mostrare, esibire i documenti
    pokazati stanovanje far vedere, mostrare l'appartamento
    pokaži mi človeka, ki to zmore indicami uno che ne è capace

    2. (pokazati z roko, s prstom) additare, segnare a dito

    3. (dati podatek) indicare, segnare:
    brzinomer je pokazal 200 km na uro il tachimetro segnava 200 km all'ora

    4. mostrare, esibire, svelare, scoprire:
    kadar se zasmeje, pokaže lepe zobe quando ride mostra una chiostra di denti bellissimi

    5. (narediti, da kaj postane vidno, da se kaj zve) dimostrare; svelare; rivelare:
    želim na kratko pokazati na nekatere napake vorrei in questa sede accennare ad alcuni errori

    6. (narediti opazno) mostrare, dimostrare, spiegare; squadernare:
    pokazati jezo, naklonjenost mostrare rabbia, benevolenza
    pokazati nadarjenost za glasbo (di)mostrare talento per la musica
    pog. pokazati figo, fige komu fare le fiche a qcn.
    pren. pokazati hrbet komu voltare le spalle a qcn.
    pokazati (hudiča) komu far vedere a qcn.
    pokazati jezik mostrare la lingua (in dispregio)
    pokazati (svoje) karte mettere le carte in tavola, venire al dunque
    pokazati (svoje) kremplje mostrare la propria arroganza, prepotenza
    pokazati liste buttare le foglie
    pokazati osla, osle fare marameo
    pokazati pete, podplate scappare, tagliare la corda
    pokazati roge mostrare i denti; opporsi; mostrarsi arduo, difficile
    pokazati vrata mostrare la porta, cacciare in malo modo
    šport. pokazati na sredino igrišča, na belo točko fischiare la rete, fischiare un rigore
    pokazati s prstom na additare, segnare a dito, smascherare qcn.
    ti bom že pokazal ti farò vedere io
    imeti kaj pokazati essere ricco, benestante, vantare, avere al proprio attivo
    ta pisatelj ima kaj pokazati è uno scrittore che ha al proprio attivo varie opere di successo

    B) pokázati se (-kážem se) | pokazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. mostrarsi, manifestarsi, dipingersi, affiorare:
    na obrazu se mu je pokazal strah sul volto gli si dipinse la paura

    2. sorgere; delinearsi, apparire:
    sonce se je pokazalo na obzorju il sole apparve all'orizzonte

    3. presentarsi:
    šel se je pokazat dekletovim staršem andò a presentarsi ai genitori della ragazza

    4. professarsi:
    pokazati se hvaležnega do mostrarsi grato a

    5. risultare, rivelarsi:
    pokazati se za napačno risultare falso, sbagliato, errato
    pokazati se kot koristno riuscire utile
    koristnost varovanja okolja se bo pokazala s časom l'utilità della tutela dell'ambiente si rivelerà col tempo

    6. farsi vedere, darsi arie, pavoneggiarsi:
    hotel se je pokazati pred njo voleva darsi delle arie davanti a lei
  • poklópen (-pna -o) adj. obrt.
    poklopna miza, postelja tavola ribaltabile, letto ribaltabile
    poklopna vrata botola
  • poskúsiti (-im) | poskúšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. provare, tentare, cercare di:
    poskusiti odpreti vrata cercare di aprire la porta
    poskusiti nemogoče tentare l'impossibile

    2. (narediti, delati kaj, da se ugotovi ustreznost) provare:
    voda ni mrzla, kar poskusi l'acqua non è fredda: prova

    3. (narediti, delati, da se ugotovijo bistvene lastnosti) sperimentare:
    poskusiti zdravilo na ljudeh sperimentare il farmaco sulla gente
    pren. poskusiti srečo tentare la fortuna
    poskusiti še ni greh tentare, provare non nuoce
    marsikaj poskusiti v življenju avere alle spalle una vita travagliata

    B) poskúsiti se (-im se) | poskúšati se (-am se) perf., imperf., refl. provarsi, cimentarsi in; misurarsi:
    poskušati se v pisanju cimentarsi nella scrittura, nel racconto
  • postáviti (-im) | postávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
    postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
    postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

    2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
    postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
    postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
    postaviti v kot mandare in un angolo

    3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
    postaviti ladjo na navoz impostare una nave
    postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
    pren. postaviti teorijo costruire una teoria
    pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
    postaviti šotore piantare, innalzare le tende

    4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
    postaviti koga za kralja creare qcn. re
    postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

    5.
    postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
    postaviti trditev affermare
    postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
    postaviti diagnozo diagnosticare

    6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

    7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
    postaviti termin fissare una scadenza

    8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

    9. supporre:
    postavimo, da supponiamo che

    10. pren.
    postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
    lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
    pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
    pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
    pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
    pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
    pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
    postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
    pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
    pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
    pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
    postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
    pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
    postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
    pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
    pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
    pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
    pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
    pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
    pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
    jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
    šport. postaviti rekord stabilire un record

    B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

    1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
    postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
    postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
    s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

    2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
    postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
    ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
    postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
    postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.
  • potŕkati (-am)

    A) perf. ➞ trkati

    1. bussare

    2. battere, picchiare:
    potrkati po rami dare una manata sulle spalle

    3. pren. (pojaviti se) manifestarsi, farsi sentire, (na vrata) essere alle porte, bussare alla porta:
    zima je potrkala, trka na vrata l'inverno è alle porte, bussa alla porta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za zdaj sem še kar zdrav, moram potrkati per ora sto bene di salute: tocco ferro!
    oven je potrkal l'ariete incornò
    pren. potrkati na srce, na vest nekoga appellarsi alla generosità, alla coscienza di qcn.
    pren. potrkati na vrata chiedere, sollecitare (un favore)

    B) potrkati se (-am se) perf. refl. battersi:
    potrkati se po čelu battersi la fronte
    potrkati se po prsih battersi il petto; ekst. confessare, ammettere la colpa
  • potrpljênje (-a) n pazienza; sopportazione; calma:
    izgubiti potrpljenje perdere la pazienza
    malo potrpljenja! un po' di pazienza!, abbia(te) pazienza!
    za to delo je treba dosti potrpljenja per questo lavoro occorre (avere) la pazienza di un certosino
    pren. neizmerno potrpljenje, neskončno potrpljenje la pazienza di Giobbe
    PREGOVORI:
    potrpljenje je božja mast (samo revež je, kdor se z njo maže) campa, cavallo mio, che l'erba cresce
    potrpljenje železna vrata prebije chi la dura la vince
  • prédnji (-a -e) adj. anteriore; avanzato; davanti:
    prednje kolo ruota anteriore
    lingv. prednji samoglasnik vocale anteriore
    voj. prednji oddelek reparto avanzato
    prednja stran hiše il davanti, la fronte di una casa
    prednja stran kovanca, medalje il diritto di una moneta, di una medaglia
    prednja stran tkanine il ritto, il retto della stoffa
    geogr. Prednja Azija Asia Anteriore
    avt. prednja prema avantreno
    voj. prednja straža avamposto, avanguardia
    prednja vrata antiporta
    zool. prednje krilo (pri žuželkah) elitra
    prednji del (avta, letala) il muso dell'auto, dell'aereo
    avt. prednji del karoserije calandra
    gled. prednji del odra boccascena
    prednji jarek controfosso
    anat. prednji kočnik premolare
    navt. prednji krov castello, castello di prua
    navt. prednji ladijski valobran battimare
    žel. prednji odbijač za kamne cacciapietre
    gled. prednji parterni sedež poltrona
    avt. prednji pogon trasmissione sulle ruote anteriori
    avt. prednji spojler minigonna
    filoz. prednji stavek antecedente
    obl. prednji žep marsupio
  • pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

    1. lasciare:
    pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
    pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

    2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
    pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
    pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
    pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
    pusti mu oditi lascialo andare

    3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
    tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
    bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

    4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
    vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

    5. distaccare, distanziare, seminare:
    najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

    6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
    pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

    7. gocciolare, grondare, versare, colare:
    lonec pušča la pentola perde

    8. perforare:
    med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti koga čakati farsi aspettare
    pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
    pustiti se prositi farsi pregare
    le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
    pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
    pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
    pustimo to lasciamo perdere
    pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
    ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
    pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
    ne pustiti do sebe essere inavvicinable
    puščati barvo perdere il colore
  • rešêtkast (-a -o) adj.

    1. graticolato, graticola:
    rešetka iz protja graticcio

    2. munito di graticola, di sbarre:
    rešetkasta vrata cancello

    3. (karirast) a quadri, a quadretti
  • salvare

    A) v. tr. (pres. salvo)

    1. rešiti, reševati:
    salvare un naufrago rešiti brodolomca
    salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
    salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
    salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela

    2. obvarovati:
    la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
    salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
    salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
    salvare la porta šport ubraniti gol

    3. nareč. shraniti

    B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)

    1. rešiti, reševati se:
    si salvi chi può! reši se, kdor more!
    salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
    salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti

    2. zateči, zatekati se

    3. zavarovati, zaščititi se pred

    4. relig. odrešiti se, zveličati se
  • sbarrare v. tr. (pres. sbarro)

    1. pregraditi, zapreti, zapirati; zagraditi:
    sbarrare la porta zapreti vrata (s pregrado)
    sbarrare un assegno barirati ček

    2. ekst. ovirati; zavreti, zavirati:
    sbarrare il passaggio zavirati prehod

    3. razpreti, razpirati (oči)
  • sbatacchiare1

    A) v. tr. (pres. sbatacchio) premetavati, loputati, udariti, udarjati s čim

    B) v. intr. loputati:
    la porta sbatacchia vrata loputajo