j, J m, f (i lungo) (črka) j:
j, J minuscola, maiuscola mali, veliki j
j come jersey j kot Jadran (pri črkovanju)
Zadetki iskanja
- j [jé] m inv. (lettera) i lunga:
mali j, veliki J i lunga minuscola, maiuscola - jámbor (-ja) m
1. navt. albero:
glavni, veliki jambor albero maestro
sprednji jambor albero di trinchetto
zadnji jambor albero di mezzana
krmni jambor albero di poppa
2. elektr. palo; traliccio:
daljnovodni jambor traliccio dell'elettrodotto
3. (drog) palo - k, K m, f (cappa) (črka) k:
k minuscola, K maiuscola mali k, veliki K
k come Kursaal k kot Kamnik (pri črkovanju) - kàkšenkrat adv. (kdaj pa kdaj, včasih) qualche volta, talvolta, a volte:
dobički so kakšenkrat zelo veliki i profitti sono a volte altissimi - Kárel (-rla) m Carlo:
hist. Karel Veliki Carlo Magno - kázati (kážem) ➞ pokazati
A) imperf.
1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
kazati dokumente esibire i documenti
kazati pot indicare la strada
2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti
3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite
4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
letina dobro kaže il raccolto promette bene
vreme kaže na dež il tempo volge al brutto
5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
obraz je kazal strah il volto denotava paura
fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica
6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
kazati komu jezik fare le boccacce
na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
kazati komu osle fare sberleffi a uno
kazati zobe mostrare i denti
streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
slabo kaže le cose si mettono male
B) kázati se (kážem se) imperf. refl.
1. mostrarsi, farsi vedere
2. pren. trasparire:
iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
kazati se v obrisih delinearsi - kmèt (-éta) | -íca (-e) m, f
1. contadino (-a); agricoltore (-trice); knjiž. villico (-a):
mali, srednji, veliki kmet contadino piccolo, medio, ricco
hist. kmet tlačan servo della gleba
2. pejor. bifolco, villano; pog. cafone
3. pren. pl. kmeti contado; campagna, campagne:
priti s kmetov venire dal contado
živeti na kmetih vivere in campagna
4. šah. pedone - konspirácija (-e) f
1. cospirazione, complotto, congiura:
snovati konspiracijo tessere un complotto
2. segretezza; clandestinità:
delati v veliki konspiraciji operare nella massima segretezza - korák (-a) m
1. passo:
drobni, veliki, dolgi koraki piccoli, grandi, lunghi passi
osnovni koraki primi passi
plesni korak passo di danza
negotovi, odločni koraki passi malfermi, sicuri
pren. z orjaškimi koraki a passi da gigante
vojaški korak passo cadenzato
napraviti, storiti, delati hitre korake andare, muoversi a passi veloci
storiti potrebne korake za nekaj fare i passi necessari per qcs.
pren. bližati se s kilometrskimi koraki avvicinarsi a gran passi
2. (hoja) passo, andatura:
pospešiti korake accelerare il passo
3. pren. (v prislovni rabi izraža prostorsko ali časovno oddaljenost) passo:
stopil je za korak bliže si avvicinò d'un passo
en sam korak je do sreče la felicità è a un passo
4. (mesto med nogami) inforcatura
5. pren. (dejanje, ukrep, ravnanje) passo, mossa, decisione:
korak je bil nepremišljen è stato un passo falso
diplomatski koraki vlade passi diplomatici del governo
6. strojn. passo; pren.
v čem delati prve korake fare, muovere i primi passi in
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati korak s kom stare al passo con qcn.
hoditi, iti v korak s časom mettersi al passo coi tempi
iti v korak, v koraku andare a passo d'uomo
kaj ugotavljati na vsakem koraku constatare qcs. a ogni passo
bližati se korak za korakom avvicinarsi passo passo
šport. drsalni korak passo pattinato
bočni, križni, menjalni korak passo laterale, incrociato, alternato
gosji korak passo dell'oca
voj. paradni korak passo di parata
strumni korak passo cadenzato
voj. v korak! passo! - l, L f, m (črka) l:
l, L minuscola, maiuscola mali, veliki l
l come Livorno l kot Ljubljana (pri črkovanju)
profilo L tehn. L profil - lòv (lôva) m
1. caccia; partita, battuta di caccia:
iti na lov andare a caccia
prirejati velike love organizzare grandi partite di caccia
lov na jelena caccia al cervo
lov in ribolov la caccia e la pesca
divji lov caccia di frodo
lov s sokoli caccia col falcone, falconeria
lov na merjasca caccia al cinghiale
2. ekst. caccia (tudi pren.), pesca:
lov na limanice caccia con la pania
oprema za podvodni lov attrezzatura per la pesca subacquea
3. (kar se ulovi) preda, bottino; cacciagione
4. pren. lov na, za caccia; ricerca; brama; febbre:
lov za bogastvom brama di ricchezze
lov za zlatom febbre dell'oro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lov na čarovnice caccia alle streghe
etn. divji lov spiriti degli antenati (che compaiono a Natale)
antr. lov na glave caccia di teste
mali, nizki lov caccia minuta
veliki, visoki lov caccia grossa
krožni lov battuta (di caccia) in cerchio
lov na čakanje appostamento
lov na klic caccia a richiamo
lov v črti, v strelcih battuta a rastrello
lov na ptice s piščalko caccia col chioccolo
lov s ptičjimi mrežami ragnaia - m, M f, m (emme) (črka) m:
m minuscola, M maiuscola mali m, veliki M
m come Milano m kot Maribor (pri črkovanju) - maēstro
A) m
1. mojster:
nel suo campo è un vero maestro na svojem področju je pravi mojster
2. učitelj; osnovnošolski učitelj:
maestro di ballo plesni učitelj
maestro di sci smučarski učitelj
3. mojster (obrtnik):
maestro muratore zidarski mojster
maestro d'ascia ladijski tesar
maestri comacini umet. comaschi
4. glasba dirigent:
maestro del coro zborovodja
maestro di cappella kapelnik
5. pren. vodja:
il divino Maestro relig. Jezus
Gran maestro Veliki mojster (v prostozidarstvu)
maestro di cerimonie ceremoniar
maestro di palazzo majordom
B) agg.
1. glaven:
strada maestra glavna ulica
2. mojstrski:
colpo maestro, mossa maestra mojstrska poteza
3.
albero maestro navt. glavni jambor - magno agg.
1. knjižno velik:
in pompa magna šalj. zelo razkošno
mare magno pren. kup, množica (razmetanih, pomešanih) stvari
aula magna svečana dvorana (na univerzi)
2.
Magno Veliki:
Carlo Magno Karel Veliki
3.
arteria magna anat. velika odvodnica, aorta - mazza f
1. gorjača; toskansko sprehajalna palica
2. voj. hist. kij
3. macola; kovaško kladivo
4. šport kij (baseball); palica (golf):
essere una buona mazza pren. biti dober igralec golfa
5. glasba tolkač
6. bot.
mazza da tamburo dežnik (Lepiota procera)
mazza d'Ercole veliki kijec (Clavaria pistillaria)
mazza di S. Giuseppe (oleandro) oleander (Nerium oleander)
mazza d'oro slakar, razgetec (Lysimachia vulgaris) - mêdved (-éda) m
1. zool. orso:
medved brunda, hlača, lomasti l'orso bramisce (grugnisce), arranca, avanza strepitando
lov na medveda caccia all'orso
močan kot medved forte come un toro
črni medved (baribal) orso americano, baribal (Enarctos americanus)
rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
beli medved orso bianco (Tlalarctos maritimus)
bambusni medved (orjaški panda) orso del bambù, panda gigante (Ailuropoda melanoleuca)
sivi medved orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
malajski medved orso malese (Helarctos malaianus)
2. pren. (okoren, dobrodušen človek) orso; pren.
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
inter. tristo (kosmatih) medvedov! per mille diavoli!
astr. Mali medved, Veliki medved Orsa Minore, Orsa Maggiore
zool. morski medved arctocefalo (Arctocephalus)
film. zlati medved Orso d'oro
3. pren. ekon. ribassista - méra (-e) f
1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso
2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure
3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura
4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità
5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione
6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo
7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza
8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti - mogōl m mogul:
Gran mogol veliki mogul - móž (-á) m
1. marito:
dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
rajni mož il defunto marito
zakonski mož coniuge
2. uomo:
mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
mož sivih las un uomo canuto
3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
vodilni možje dirigenti
volilni možje elettori
veliki možje i grandi (di una nazione)
črni možje becchini
občinski možje assessori; impiegati del comune
možje zakona i tutori della legge, i poliziotti
4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
on je figa mož (figamož) è un vigliacco
5. voj. (vojak brez čina) uomo:
bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo
6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
metati cifra mož fare a testa e croce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti mož beseda essere uomo di parola
biti mož dejanj essere uomo d'azione
biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
stati mož pri možu stare stretti come acciughe
igre črni mož guardie e ladri
etn. divji mož babau
gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
etn. povodni mož genio dell'acqua
slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
snežni mož pupazzo di neve
meteor. ledeni možje gelo di maggio