Franja

Zadetki iskanja

  • beninteso

    A) avv. seveda, se razume, jasno:
    Allora ci pensi tu? - Beninteso! Za to boš torej poskrbel ti? - Seveda!

    B) cong.
    beninteso che če; da le; če seveda:
    ti darò una risposta, beninteso che tu ti faccia vedere odgovoril ti bom, če se le oglasiš
  • bere*

    A) v. tr. (pres. bevo)

    1. piti:
    beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
    bere a garganella nalivati se
    bere come una spugna pren. nacejati se
    bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
    bere alla salute nazdraviti
    bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
    uova da bere čisto sveža jajca
    è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
    bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
    bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika

    2. piti (alkoholne pijače):
    offrire, pagare da bere plačati pijačo

    3. pren. slepo verjeti:
    questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
    darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
    bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
    bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren

    4. vpijati, vsrkati:
    questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo

    5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
    una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
    il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira

    B) m pitje; pijača:
    il bere e il mangiare pijača in jedača
  • bés (-a) m

    1. mitol. demone (tudi pren.):
    razjeda ga bes ljubosumja è tormentato dal demone della gelosia
    da bi ga bes! gli venisse un colpo!

    2. (za podkrepitev trditve) diamine:
    to mora nehati — ni besa! diamine, bisogna finirla!
  • beséda (-e) f

    1. parola; termine; espressione:
    domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
    narečna beseda dialettalismo
    iskrene, odkrite besede parole sincere
    tolažilne besede parole di conforto
    hude, ostre besede parole dure, aspre
    grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
    žaljive besede parole offensive
    moška beseda parola d'onore
    zadnje besede le ultime parole
    v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
    ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
    ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
    preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
    to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

    2. (zagotovilo, obljuba) parola:
    držati, izpolniti besedo essere di parola
    prelomiti besedo mancare di parola

    3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
    sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
    uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
    svoboda besede libertà di parola
    dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
    prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
    pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

    4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
    na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
    napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
    besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

    5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
    domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
    govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
    odrska beseda il linguaggio del teatro
    tehniška beseda linguaggio tecnico

    6. (besedilo) testo:
    kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

    7. (vloga pri odločanju) parola:
    imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
    imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

    8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
    njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
    založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    beseda za besedo parola per parola
    na besedo verjeti credere sulla parola
    koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
    ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

    9. rel.
    Beseda Verbo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
    človek redkih besed uomo di poche parole
    pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
    ni vredno besed non è il caso di parlarne
    ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
    ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
    požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
    požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
    vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    izginiti brez besede sparire senza dir parola
    ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
    opletati z besedami parlare a vanvera
    z drugimi besedami in altre parole
    nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
    konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
    zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
    zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
    zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
    imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
    beseda ni konj! domandare non costa niente
    lingv. dvozložna beseda bisillabo
    pregibna beseda parola variabile
    tvorba besed formazione delle parole
    vezana, nevezana beseda poesia, prosa
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
    lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga
  • bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon)

    1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
    to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
    iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
    kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
    sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole

    2. (za izražanje želje, trditve)
    želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
    prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!

    3. (za izražanje domnneve)
    po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata

    4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
    odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
    ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
    Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei.
  • bizzarro agg.

    1. čuden, nenavaden, poseben, ekstravaganten, bizaren:
    non gli badare, è un tipo bizzarro ne meni se zanj, to je čuden patron

    2. muhast, ognjevit (konj)
  • bòb1 (bôba) m

    1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
    pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
    pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
    pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
    pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai

    2. caccola

    3. bot.
    volčji bob lupino (Lupinus)
  • bodóčnost (-i) f

    1. futuro:
    načrti za bodočnost progetti per il futuro

    2. futuro, avvenire; poi:
    boljša bodočnost un futuro, un avvenire migliore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fant ima še bodočnost è un giovane di belle speranze
    vse to je še pesem bodočnosti tutto ciò è ancora nelle mani di Dio
    preteklost in bodočnost il prima e il poi
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • brevettato agg.

    1. patentiran

    2. pren. šalj. preizkušen, preverjen:
    questo è un sistema brevettato per far quattrini to je preizkušen sistem, kako priti do denarja
  • buffo2

    A) agg.

    1. smešen; burkast

    2. komičen, šaljiv:
    opera buffa opera buffa

    B) m

    1. gled. pevec komičnih vlog

    2. smešno, smešna stvar:
    il buffo è che ha ragione lui smešno je to, da ima on prav
    scoprire il buffo di una situazione odkriti smešno stran položaja
  • capanna f

    1. koča, koliba:
    pancia mia, fatti capanna pren. šalj. udri po jedači! to bo požrtija
    due cuori e una capanna pren. ljubezen ne potrebuje razkošja
    a capanna dvokapna (streha)

    2. lopa (za kmečko orodje ipd.)

    3. planinska koča
  • caso m

    1. slučaj, naključje, pripetljaj:
    per caso naključno, slučajno
    a caso tjavdan:
    rispondere a caso odgovoriti tjavdan
    i casi sono due, o accetta o rifiuta možnosti sta, bodisi da sprejme ali zavrne
    in caso di v primeru, da
    nel peggiore dei casi v najslabšem primeru
    non è il caso di prendersela ne gre zameriti
    questo fa al nostro caso to nam odgovarja, to nam pride prav
    si tratta di un caso non contemplato dalla legge gre za primer, ki ga zakon ne predvideva
    caso di coscienza stvar vesti
    caso limite skrajni primer
    i casi della vita življenjske okoliščine
    il caso Dreyfus Dreyfusova afera

    2. jezik sklon
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • celôta (-e) f

    1. tutto; insieme, totalità:
    povezati dele v harmonično celoto unire le parti in un tutto armonico
    to je v interesu naroda kot celote è nell'interesse della nazione nel suo insieme

    2. v celoti completamente; nel suo insieme, in tutto:
    plan je bil v celoti izpolnjen il piano è stato realizzato completamente
    stanje se je, vzeto v celoti, popravilo la situazione nel suo insieme è migliorata
    knjižnica ima v celoti milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di volumi
  • chiacchiera f

    1. (zlasti pl.) klepet, klepetanje, kramljanje:
    fare due, quattro chiacchiere pren. pog. malo poklepetati, govoriti o tem in onem
    a chiacchiere z besedami
    poche chiacchiere! basta con le chiacchiere! dovolj besedi!

    2. (zlasti pl.) govorice, babje čenče:
    è tutta una chiacchiera! to ni res!

    3. zgovornost, namazan jezik:
    ha molta chiacchiera jezik mu teče kot namazan
  • cognizione f

    1. znanje, obvladanje, poznavanje, vednost, vedenje:
    parlare con cognizione di causa govoriti s poznavanjem podatkov, kot poznavalec stvari
    l'ho detto con cognizione di causa to sem rekel namenoma

    2. pravo pristojnost
  • colmo2 m

    1. vrh

    2. gradb. strešno sleme

    3. velika voda

    4. pren. vrhunec; višek:
    nel colmo della giovinezza v cvetu mladosti
    nel colmo della stagione na vrhuncu sezone
    per colmo di sventura da bo nesreča še večja
    è il colmo! to je višek! to presega vse meje!
  • come

    A) avv.

    1. kakor, kot:
    un uomo buono come il pane človek, dober kot kruh
    ora come ora zdaj, v tem trenutku
    oggi come oggi dandanes
    è come parlare al muro kot bi govoril steni

    2. kako? (v vprašalnih stavkih):
    come stai? kako se imaš?
    come sarebbe a dire? kaj se to pravi?
    come mai? zakaj? kako to?
    come no! seveda!
    com'è, come non è nenadoma

    3. kot:
    come sindaco kot župan

    4. kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    come sei cresciuto! kako si zrasel!

    B) cong.

    1. da, kako:
    mi ha detto come l'ha conosciuta povedal mi je, kako jo je spoznal

    2. kakor, kot (v primerjalnih stavkih):
    le cose non sono andate come avevo sperato stvari niso šle, kot sem se nadejal

    3. brž ko:
    come seppi che era tornato andai a trovarlo brž ko sem zvedel, da se je vrnil, sem ga šel obiskat
    come Dio volle končno

    C) m invar. način, sredstvo:
    il perché e il come di qcs. vzroki in načini
  • concērnere* v. tr. (pres. concērno) zadevati, tikati se:
    ciò non ti concerne to se te ne tiče