mettere*
A) v. tr. (pres. metto)
1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
mettere qcn. dentro koga zapreti
mettere nel sacco pren. prevarati
mettere allegria razveseliti
mettere paura prestrašiti
mettere male izzvati razdor
mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
mettere insieme združiti
mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin
2. posvetiti, posvečati:
mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami
3. potrebovati, porabiti:
per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika
4. obleči, oblačiti; obuti:
mettere il cappotto obleči plašč
mettere le scarpe obuti čevlje
5. dajati (iz sebe):
mettere lamenti ječati
mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
mettere cervello, giudizio spametovati se
mettere le ali pren. naglo napredovati
6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
mettiamo il caso che denimo, da
7. naložiti, nalagati:
mettere una tassa naložiti davek
8. spraviti, spravljati (v):
mettere in latino prevesti v latinščino
mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
mettere in versi dati v verze
9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
mettere agli atti dati ad akta
mettere al bando izgnati
mettere a confronto primerjati
mettere al corrente obvestiti
a ferro e fuoco opustošiti
mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
mettere al mondo roditi
mettere a morte usmrtiti
mettere a nudo odkriti, razgaliti
mettere a parte vključiti
mettere alla prova preizkusiti
mettere a segno natančno zadeti
mettere a tacere utišati
mettere a terra elektr. ozemljiti
mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje
10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
mettere in chiaro razčistiti
mettere in croce križati; pren., mučiti
mettere in fuga pognati v beg
mettere in giro razširiti
mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
mettere in vendita dati v prodajo
B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
il sentiero mette nei campi steza pelje na polja
C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)
1.
mettersi a tavola sesti za mizo
mettersi a letto leči
mettersi in cammino kreniti
mettersi in piedi vstati
mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave
2. obleči, oblačiti (se):
mettersi in abito da sera obleči večerno obleko
3. združiti se:
mettersi in società con qcn. združiti se s kom
4. kazati, pokazati (se):
si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže
5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
mettersi a giocare začeti igrati
mettersi a studiare začeti študirati
Zadetki iskanja
- mio
A) agg.
1. moj
2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
Dio mio! moj Bog!
3. moj (zame običajen):
non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)
B) pron.
1. moje
2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
è dalla mia drži z mano, na moji strani je
hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal - mísliti (-im)
A) imperf. ➞ pomisliti
1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte
2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così
3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella
4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!
5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente
6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?
7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo
B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene' - môči (mórem)
A) imperf.
1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi
2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo
3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo
4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano
5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere
6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo
7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto
B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...
C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora - mréža (-e) f
1. rib., lov. rete:
delati, plesti mrežo tessere la rete
krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
nastaviti, vreči mreže gettare le reti
rib. ribiška mreža rete da pesca
rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
rib. viseča mreža rete verticale
rib. vlačilna mreža rete a strascico
mreža na vago trabocco
mreža proti delfinom delfiniera
mreža za jegulje rezzaglio
mreža za lipane mugginiera
mreža za sardine menaide
mreža vlačnica sciabica
lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
mreža za drozge tordiera
2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
okenska mreža rete metallica, grata
lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
ležalna mreža amaca
žična (posteljna)
mreža rete metallica, branda
torba iz mreže, mreža rete per la spesa
mreža zoper komarje zanzariera
3. (kar je podobno mreži) reticolo:
mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi
4. (omrežje) rete:
cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria
5. tekst., mat. rete
6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
trgovska mreža rete commerciale
mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
razpeti, razpresti mreže tendere le reti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. igra na mreži gioco a rete
šport. rešiti mrežo salvare la rete
šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
rib. globinska mreža rete di profondità
bot. koreninska mreža radici
mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
voj. maskirna mreža rete mimetica
čeb. matična mreža escludi-regina
milimetrska mreža carta millimetrata
fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
voj. zaporna mreža rete di ostruzione
obrt. mreža za prešivno vezenje rezza - napráviti (-im) | naprávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
napraviti cesto fare una strada
napraviti načrt fare un piano
napraviti kosilo preparare il pranzo
napraviti hišo fare, costruire la casa
napraviti posteljo fare, rifare il letto
napraviti črto fare, tirare una riga
napraviti ogenj accendere il fuoco
ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
napraviti napako fare, commettere un errore
napraviti korak fare, muovere un passo
napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
napraviti izvleček compendiare
2. (dokončati) finire (di fare)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napraviti kariero far carriera
napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
napraviti (komu)
otroka rendere incinta
napraviti piko na i mettere il punto sulla i
napraviti (komu)
prostor fare spazio (a uno)
napraviti red fare, mettere ordine
napraviti ... kilometrov fare... chilometri
pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
lov. napraviti dvojec fare una doppietta
rel. napraviti križ fare il segno della croce
napraviti izpad fare una sortita
napraviti kepo appallottolare
B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. venire; farsi:
od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
napravil se je dan si è fatto giorno
pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando
2. farsi, fingersi, darsi:
napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo
3. star. avviarsi; andare, correre dietro - néhanje2 (-a) n pren. vita, azioni, opere, sforzi:
vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom tutte le proprie azioni e i propri sforzi li dedicò ai figli - neúmen (-mna -o) adj.
1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
neumen obraz faccia balorda, sciocca
neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione
2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
učiti se kot neumen studiare come un ossesso
3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
neumen od veselja pazzo di gioia
4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
neumna navada sciocca abitudine
spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte
5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
imeti neumno srečo avere una fortuna matta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
pren. neumno vreme tempo instabile
PREGOVORI:
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli - nevárnost (-i) f
1. pericolo, rischio, insicurezza:
nevarnost mu grozi è in pericolo
čutiti, slutiti nevarnost presentire il pericolo
naznanjati, opozarjati na nevarnost richiamare l'attenzione sul pericolo
spravljati, spuščati se v nevarnost correre il rischio, rischiare
uiti smrtni nevarnosti sfuggire, evitare un pericolo mortale
biti v življenjski nevarnosti essere, trovarsi in pericolo mortale
biti izven nevarnosti essere fuori pericolo
2. (v prislovni, povedni rabi)
nevarnost je, da se hiša podre c'è il pericolo che la casa crolli
3. (odgovornost, tveganje) rischio:
blago so poslali na njihovo nevarnost la merce è stata spedita a loro rischio e pericolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pogumno gledati nevarnosti v obraz affrontare coraggiosamente il pericolo
pren. spravljati v nevarnost svoje dobro ime mettere a repentaglio il proprio buon nome
publ. rumena nevarnost il pericolo giallo
avt. znaki za nevarnost segnali di pericolo - nezgóda (-e) f
1. disgrazia, sciagura, infortunio, incidente:
nezgoda pri delu infortunio sul lavoro
zavarovanje proti nezgodam assicurazione contro gli infortuni
prometna nezgoda incidente stradale
2. disgrazia, calamità; traversie pl., vicissitudini pl.;
elementarna nezgoda calamità naturale
3. inconveniente, contrattempo; disavventura:
pripovedovati svoje zgode in nezgode s potovanja raccontare le avventure e disavventure del viaggio - nōstro
A) agg.
1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja
2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš
3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico
4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku
B) pron.
1. naš, najin; svoj
2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo? - oblást (-í) f
1. potere, autorità; dominio; dominazione, padronanza; potestà:
sla po oblasti sete di potere, di dominio
delitev oblasti divisione dei poteri
zakonodajna, izvršilna, sodna oblast potere legislativo, esecutivo, giudiziario
papeževa duhovna, posvetna oblast il potere spirituale, temporale del Papa
dobiti oblast nad možem aver potere sul marito
očetovska oblast patria potestà
dežela je prišla pod tujo oblast il paese cadde sotto il dominio straniero
2. dominio; signoria; sovranità:
oblast Benetk nad Istro in Dalmacijo il dominio, la signoria della Serenissima sull'Istria e la Dalmazia
3. (celota organov, ki odloča v organizirani politični skupnosti) autorità:
centralna oblast l'autorità centrale
cerkvena oblast autorità ecclesiastica
šolske oblasti le autorità scolastiche
4. hist. provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
izvrševati oblast esercitare il potere
prevzeti oblast, priti na oblast salire al potere
imeti v oblasti svoje strasti dominare le proprie passioni
imeti sam sebe v oblasti essere padrone di se stesso
biti v oblasti česa essere in balia di qcs.
avt. žarg. šofer je izgubil oblast nad krmilom il conducente perse il controllo del volante
rel. spovedna oblast potestà di sciogliere e di legare - oboževáti (-újem) imperf.
1. ammirare
2. rel. adorare, venerare; pren. divinizzare, idolatrare:
Rimljani so svoje cesarje oboževali gli antichi romani idolatravano i propri imperatori
3. ekst. adorare, idolatrare:
obožujem sladoled adoro il gelato - ohraníti (-im) | ohránjati (-am)
A) perf., imperf.
1. conservare; preservare; tenere, mantenere:
pren. ohraniti mirno kri tenere un contegno tranquillo, non scomporsi, conservare la calma, il sangue freddo, non lasciarsi sconvolgere
2. serbare, mantenere:
ohraniti lep spomin na koga serbare un buon ricordo di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poskušati ohraniti glavo nad vodo tentare di tenere la testa sopra il livello dell'acqua
svoje nasvete ohrani zase i tuoi consigli tienili per te
(v osmrtnicah) ohranili ga bomo v lepem spominu (il defunto) lo ricorderemo con affetto
B) ohraníti se (-im se) | ohránjati se (-am se) perf., imperf. refl. conservarsi; sopravvivere; mantenersi:
ohranila so se stara verovanja sopravvivono tuttora antiche superstizioni
ohraniti se zdrav conservarsi sani - opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.
1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche
2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente
3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta
4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito
5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto
6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa - opredelíti (-ím) | opredeljeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. definire:
opredeliti pojem definire un concetto
2. definire, stabilire, fissare:
z zakonskimi določili opredeliti položaj neke dejavnosti stabilire con norme la posizione di un'attività
3. (ovrednotiti, okarakterizirati) valutare, dare una valutazione, caratterizzare; qualificare:
opredeliti neko obdobje dare una valutazione di un determinato periodo
4. (razložiti, razlagati) spiegare, chiarire:
opredeliti svoje stališče do problema spiegare il proprio punto di vista nei confronti del problema
5. determinare
B) opredelíti se (-ím se) | opredeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. decidersi; dichiararsi; prender partito; schierarsi; prendere posizione:
opredeliti se za Slovenca dichiararsi sloveno, di nazionalità slovena
opredeliti se proti rasni diskriminaciji dichiararsi contro la discriminazione razziale
opredeliti se za koga proti komu schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn. - ōrto1 m vrt:
orto botanico botanični vrt
orto forestale drevesnica
orto secco herbarij
la via dell'orto pren. najlažja pot
coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini - oséba (-e) f
1. persona:
osebe istega spola persone dello stesso sesso
skupina oseb gruppo di persone
po osebi, na osebo a testa, pro capite
2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
ljubljena oseba persona amata
vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi
3. lingv. persona:
v prvi osebi in prima persona
4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
oseba brez premoženja nullatenente
pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
oseba s plemiškim naslovom titolato
jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
med. oseba z dedno boleznijo tarato - ostentare v. tr. (pres. ostēnto) razkazovati:
ostentare le proprie richezze razkazovati svoje bogastvo
ostentare superiorità poudarjati svojo superiornost - passione f
1. trpljenje, muka; relig. pasijon:
passione secondo San Giovanni Janezov pasijon
le passioni dei santi relig. življenje mučencev
2. duševna muka:
sentire, provare passione per qcn. čutiti usmiljenje do koga
3. strast:
frenare le proprie passioni krotiti (svoje) strasti
agire nell'impulso della passione kaj storiti v navalu strasti
4. strastna ljubezen; ljubezen, ljubljena oseba
5. ekst. strast (volja do neke dejavnosti):
la passione del gioco igralska strast
con passione predano, zavzeto
per passione iz gole zabave, nesebično
6. pristranskost:
per passione pristransko
senza passione nepristransko
7. pasijon
8. lit. pasijon, misterij