Franja

Zadetki iskanja

  • bandiēra f

    1. zastava, prapor:
    alzare, ammainare la bandiera dvigniti, spustiti zastavo
    mettere fuori la bandiera izobesiti zastavo
    bandiera abbrunata zastava z žalnim trakom
    bandiera a mezz'asta zastava na pol droga
    alzare bandiera bianca dvigniti belo zastavo; pren. vdati se, odpovedati se čemu
    bandiera nazionale državna zastava
    bandiera tricolore italijanska trobojnica
    battere bandiera navt. pluti pod zastavo
    la nave batte bandiera italiana ladja pluje pod italijansko zastavo
    bandiera ombra navt. lažna (navadno panamska) zastava
    a bandiere spiegate pren. zmagoslavno
    andare sotto la bandiera iti k vojakom
    abbandonare la bandiera pren. dezertirati
    portare la bandiera pren. prednjačiti
    il punto, il goal della bandiera šport častni zadetek
    voltare, cambiare bandiera pren. spremeniti nazore, preiti na nasprotno stran

    2. pren. zastava, znak, simbol:
    la bandiera della libertà, del progresso zastava svobode, napredka
    candidato di bandiera prestižni kandidat
  • bilancia f (pl. -ce)

    1. tehtnica:
    bilancia di precisione precizijska tehtnica
    bilancia automatica avtomatična tehtnica
    bilancia analitica analitična tehtnica
    bilancia a molla vzmetna tehtnica
    bilancia romana rimska tehtnica
    dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia prevesiti, nagniti eno stran tehtnice
    porre sulla bilancia pren. dati na tehtnico, pretehtati
    bilancia di Archimede, bilancia idrostatica hidrostatična tehtnica

    2. ekon. bilanca:
    bilancia commerciale trgovinska bilanca
    bilancia dei pagamenti plačilna bilanca

    3. astr. tehtnica

    4. ravnotežje (tudi pren.):
    ago della bilancia ( tudi pren.) jeziček na tehtnici

    5. gradb. pomožni oder

    6. štirioglata ribiška mreža
  • brálen (-lna -o) adj. di, della lettura:
    bralni krožek circolo di lettura
    bralna soba sala di lettura
    bralna stran časopisa terza pagina
    bralni znak segnalibro
  • buffo2

    A) agg.

    1. smešen; burkast

    2. komičen, šaljiv:
    opera buffa opera buffa

    B) m

    1. gled. pevec komičnih vlog

    2. smešno, smešna stvar:
    il buffo è che ha ragione lui smešno je to, da ima on prav
    scoprire il buffo di una situazione odkriti smešno stran položaja
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • cēdere

    A) v. intr. (pres. cēdo)

    1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
    cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
    non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga

    2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
    il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo

    B) v. tr.

    1. odstopiti, odstopati:
    cedere il posto odstopiti mesto
    cedere il passo dati prednost
    cedere la destra pustiti prosto desno stran

    2.
    cedere le armi pren. vdati se

    3.
    cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last
  • cēnto

    A) agg. invar.

    1. sto:
    un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
    una volta su cento poredkoma
    al cento per cento popolnoma, stoodstotno
    novantanove volte su cento skoraj vedno

    2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
    avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
    trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
    cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
    è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
    il numero cento stranišče, WC

    3. (za samostalnikom) stoti:
    pagina cento stota stran
    il paragrafo cento stoti odstavek

    4.
    per cento odstotek:
    un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
    essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
    PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja

    B) m invar.

    1. sto:
    il Consiglio dei Cento Svet stotih

    2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
    vincere i cento zmagati na sto metrov
  • čêlen (-lna -o) adj. di, della fronte; frontale:
    čelna kost osso frontale
    čelna stran hiše frontone
    geogr. čelna morena morena frontale, terminale
    čelni jermen frontale, frontino
    aer. čelni veter vento contrario
    avt. čelno trčenje scontro, collisione frontale
    čelni trak fascia frontale
    šport. čelna skupina gruppo di testa
    čelna stran fronte
  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • denaro m

    1. denar:
    denaro spicciolo droben denar, drobiž
    denaro contante gotovina

    2. denarci, bogastvo:
    avere molto denaro imeti pod palcem
    avere il denaro contato imeti najnujnejše
    buttare il denaro, buttare il denaro a due mani pren. stran metati denar, na veliko zapravljati
    essere a corto di denaro biti na kratkem z denarjem
    far denaro, denari a palate služiti bajne denarce
    sciupare tempo e denaro pren. zapravljati čas in denar

    3.
    denari pl. igre (barva italijanskih kart)

    4. tekstil denier
  • désni (-a -o) adj.

    1. destro:
    desna roka, noga mano destra, piede destro
    pren. biti desna roka nekoga essere la mano destra di qcn.
    desna stran ceste il lato destro, la destra della strada
    desni breg reke la riva destra del fiume

    2. polit. (konservativen, nazadnjaški) destro:
    ekstremistične desne skupine gruppi estremisti di destra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avt. desni promet circolazione sulla destra
    obrt. desna petlja maglia diritta
    strojn. desni navoj filetto destro
    šport. desni krilec mediano destro
    desno krilo ala destra
    šport. desna zveza centrodestro
    desni udarec destro
    navt. desni bok ladje tribordo
  • déti (dénem) perf. mettere:
    deti roke v žep mettere le mani in tasca
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponekod, denimo na deželi, običaja ne poznajo in certi luoghi, per esempio nel contado, questa usanza non è conosciuta
    knjiž. denimo, da je tako mettiamo che sia così
    pog. deti šale na stran scherzi a parte
    pren. deti koga v koš mettere qcn. nel sacco
    dobro deti (prijati, koristiti) fare bene; ekst. (ugajati) piacere
    pren. ne vedeti, kam se deti non sapere che cosa fare, come comportarsi
  • drúgi (-a -o)

    A) num.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
    Filip II. Filippo II
    v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

    2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
    žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
    hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

    3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
    oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

    4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
    na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
    po drugi strani d'altra parte

    5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
    en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
    upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

    6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
    imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je moj drugi jaz è il mio alter ego
    blago iz druge roke merce di seconda mano
    pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
    evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
    pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
    film. drugi plan secondo piano
    sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
    mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
    drugi glas voce seconda
    šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
    šport. druga postava squadra di rincalzo
    hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. secondo (-a):
    drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
    avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

    2. eden ... drugi altro (-a):
    eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
    eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
    eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

    3. eden ... drug altro (-a):
    bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
    hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
    padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro
  • epístolski (-a -o) adj. rel.
    epistolska stran oltarja lato dell'Epistola
  • evangélijski (-a -o) adj. rel. evangelico:
    evangelijska stran oltarja lato del Vangelo
    evangelijska cerkev Chiesa evangelica
  • girare

    A) v. tr. (pres. giro)

    1. vrteti; obrniti, obračati:
    girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
    girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
    girare una pagina obrniti stran

    2. mešati (juho)

    3. obkrožiti, obpluti, obiti:
    girare l'isola obpluti otok
    girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
    girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
    girare il mondo prepotovati svet

    4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
    ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
    girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
    girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
    girare un conto ekon. prenesti račun
    girare una cambiale indosirati menico

    5. film snemati, posneti:
    girare una scena in esterni snemati eksterier
    si gira! pozor, snemamo!

    6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
    gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
    girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

    B) v. intr.

    1. obračati se, vrteti se, krožiti:
    la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
    la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
    girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
    girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

    2. hoditi; krožiti:
    è da questa mattina che giro že od jutra hodim
    il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
    il denaro gira pren. denar se obrača
    le notizie girano novice krožijo

    3. zaviti, zavijati:
    il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

    4. iti, teči okoli, obkrožati:
    la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

    5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
    mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
    secondo come gira pren. kakršne je pač volje
    cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

    6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
    il vino comincia a girare vino je začelo cikati

    C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
    mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal
  • gládek (-dka -o) adj.

    1. (ki ima površino brez izboklin, vboklin) liscio:
    gladka površina superficie liscia
    gladki lasje capelli lisci

    2. (stilno zelo izoblikovan, skrben) levigato, polito:
    gladek prevod una traduzione accurata, polita

    3. pren. liscio, piano, senza intoppi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. gladka omaka salsa vellutata
    gladka preča bandeau
    alp. gladka skala pioda
    alp. gladka stena placca
    film. gladka stran filma fascia liscia della pellicola
    pren. gladka zmaga vittoria netta
    anat. gladke mišice muscoli lisci
    sladek in gladek glas voce smancerosa
    gladek nastop contegno, esibizione, recita impeccabile
    bot. gladki bor pino bianco (Pinus strobus)
    gladko sedlo barda
  • hŕbten (-tna -o) adj. dorsale, del dorso, sul dorso:
    anat. hrbtna vretenca vertebre dorsali
    hrbtna stran lista, medalje il rovescio, il verso del foglio, della medaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    film. hrbtna projekcija retroproiezione
    zool. hrbtna plavut pinna dorsale
    zool. hrbtna struna corda dorsale
    anat. hrbtni mozeg midollo spinale
    šport. hrbtno plavanje nuoto sul dorso
  • kolónski2 (-a -o) adj. tisk. di una colonna, di più colonne:
    stran je 8-kolonska la pagina è a otto colonne