Franja

Zadetki iskanja

  • stabulare

    A) v. tr. (pres. stabulo) držati v hlevu, spraviti v hlev (živino):
    stabulare le trote rib. gojiti postrvi v ribogojnici

    B) v. intr. biti vzrejen v hlevu
  • urtare

    A) v. tr. (pres. urto)

    1. udariti, udarjati; suniti, suvati:
    urtare la testa in uno spigolo udariti z glavo ob vogal

    2. pren. vznevoljiti; spraviti v slabo voljo; zjeziti

    B) v. intr.

    1.
    urtare contro, in udariti, zadeti ob

    2. pren. naleteti na, trčiti ob:
    urtare contro, in ostacoli d'ogni sorta naleteti na vse mogoče ovire

    C) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. ci urtiamo)

    1. trčiti

    2. pren. udariti se, sporeči se:
    si sono urtati per una vecchia questione familiare sporekla sta se zaradi starega družinskega spora

    Č) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. mi urto) jeziti se, vznejevoljiti se
  • aire m zagon, zalet:
    dare l'aire spraviti v gibanje
    prendere l'aire kreniti, zagnati se
  • arca f

    1. rakev, sarkofag

    2. skrinja:
    riporre il corredo in un'arca spraviti balo v skrinjo
    arca dell'Alleanza biblijsko skrinja zaveze
    arca di scienze pren. učen človek

    3.
    arca di Noè biblijsko Noetova barka
    essere vecchio come l'arca di Noè biti star kot zemlja

    4. zool. noetova barčica (Arca noae)
  • assētto m

    1. ureditev, urejenost, red:
    dare assetto razporediti
    mettere in assetto urediti, spraviti v red
    mettersi in assetto pripraviti se

    2. oprava, oprema:
    essere in assetto di guerra biti v bojni pripravljenosti
    essere bene, male in assetto biti v dobrem, slabem stanju
    essere in perfetto assetto biti odlično opremljen
  • assiēme

    A) avv. skupaj:
    stare assieme biti skupaj (s kom)
    mettere, riunire assieme združiti, spraviti skupaj
    aspettami, usciremo assieme počakaj, greva skupaj, grem s tabo

    B) prep.
    assieme a ( redko assieme con) s, z:
    verrò assieme a te grem s tabo

    C) m celota, kompleks, ansambel:
    l'assieme di un' orchestra orkestrski ansambel
    gioco d'assieme skupna igra
    ottima recitazione d'assieme odlična interpretacija celotnega igralskega ansambla
  • bava f

    1. slina, pena; sluz:
    avere la bava alla bocca pren. biti penast od jeze
    far venire la bava alla bocca di qcn. pren. spraviti koga v bes

    2. kosmata svila

    3. sapica, piš:
    bava di vento sapica

    4. tehn. plena
  • besédica (-e) f dem. od beseda paroletta; parola:
    mile, prijazne besedice parolette gentili
    ne črhniti, ne ziniti, ne spregovoriti niti besedice non dir parola, motto
    niti z besedico ne omeniti česa non menzionare affatto qcs.
    niti besedice ne dati, ne spraviti iz sebe non dir parola, essere muto come un pesce
    niti besedice ne verjeti komu non credere affatto a qcn.
    oditi brez besedice andarsene alla chetichella
    ponoviti vse do besedice ripetere tutto parola per parola
    niti besedice več! zitto, non una parola di più!
    nikomur niti besedice! acqua in bocca!
  • blagájna (-e) f

    1. (omarica za shranjevanje denarja) cassa:
    spraviti denar v blagajno depositare, mettere il denaro nella cassa
    železna blagajna cassaforte
    registrska blagajna registratore di cassa

    2. (prostor za poslovanje z denarjem) cassa:
    plačate pri blagajni si prega di pagare alla cassa
    žel. potniška blagajna biglietteria, sportello dei biglietti

    3. (denarna sredstva za določene namene) cassa:
    bolniška blagajna cassa malattia
    državna blagajna erario
  • blamáža (-e) f ekspr.

    1. vergogna, onta; umiliazione:
    doživeti blamažo subire un'onta

    2. situazione spiacevole:
    spraviti koga v blamažo mettere uno in una situazione spiacevole
  • bóben (-bna) m

    1. muz. tamburo; um. tamburo, rocchio;
    bobni (v glasbeni skupini) batteria
    tolči, udarjati po bobnu battere, suonare il tamburo
    veliki boben grancassa
    vojaški boben tamburo militare
    biti sit ko boben essere sazio, pieno da scoppiare
    pren. priti na boben fallire, andare all'asta
    pognati, spraviti na boben mandare in fallimento, sperperare

    2. (bobnu podoben del stroja) tamburo:
    voj. pištola na boben pistola a tamburo
    avt. zavorni boben tamburo del freno
    elektr. kabelski boben tamburo
    teh. mešalni boben tamburo (della betoniera)
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • buttare

    A) v. tr. (pres. butto)

    1. vreči, metati, zagnati:
    buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
    buttare fuori vreči ven, spoditi
    buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
    buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
    buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
    buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
    buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
    buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
    buttare giù oslabiti, zdelati:
    la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
    buttare là ziniti tjavdan:
    buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
    buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
    i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
    buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

    2. odvreči, odkrižati se:
    butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

    3. metati stran, zapravljati:
    buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
    guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
    buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

    4. izločati; teči (iz):
    la ferita butta pus iz rane teče gnoj

    5. poganjati, kliti:
    gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

    B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
    il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
    un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

    C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

    1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
    buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
    buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
    buttarsi al collo vreči se okrog vratu
    buttarsi in ginocchio pasti na kolena
    buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
    buttarsi malato narediti se bolnega
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
    buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
    buttarsi giù obupati

    2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
    ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

    3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
    è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!
  • cambiare

    A) v. tr. (pres. cambio) menjati:
    cambiare i fiori nel vaso zamenjati cvetje v vazi
    cambiare idea premisliti se
    cambiare discorso preiti na drugo temo
    cambiare vestito preobleči, preoblačiti se
    cambiare strada pren. drugače se obnašati
    cambiare aria spremeniti zrak, podnebje; pren. zamenjati bivališče, spraviti se na varno
    cambiare vita pren. spremeniti način življenja, poboljšati se
    cambiare treno prestopiti
    cambiare le lire in franchi svizzeri zamenjati lire za švicarske franke
    cambiare la marcia avto menjati prestavo

    B) v. intr. menjati se; spremeniti, spreminjati se:
    le mie idee sono cambiate col tempo moji nazori so se s časom spremenili

    C) ➞ cambiarsi v. rifl. (pres. mi cambio)

    1. preobleči, preoblačiti se

    2. spremeniti, spreminjati se; preiti, prehajati (v):
    spesso la gioia si cambia in dolore često se veselje sprevrže v žalost
  • candela f

    1. sveča:
    accendere una candela prižgati svečo
    accendere una candela a qcn. pren. biti komu brezmejno hvaležen
    leggere a lume di candela brati pri sveči
    struggersi come una candela hujšati (zaradi bolezni ipd.)
    ridurre qcn. alla candela pren. spraviti koga na beraško palico
    non valere la candela pren. ne izplačati se
    il gioco non vale la candela stvar se ne izplača
    essere alla candela pren. bližati se smrti
    tenere a qcn. la candela pren. držati komu svečo
    avere la candela al naso imeti svečke pod nosom

    2. fiz. candela

    3. avto svečka

    4. šport
    a candela navpično:
    calciare a candela žogo brcniti navpično
  • che1

    A) pron. ki, kateri, kar:
    le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
    ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman

    B) pron. kaj:
    non so che fare ne vem, kaj naj storim

    C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
    che ora è? koliko je ura?
    non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

    Č) pron. kaj!:
    ma che dite! kaj vendar pravite!
    ma che! kje pa!, sploh ne!

    D) agg. kakšen:
    in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!

    E) pron. kaj:
    un certo che nekaj
    si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
    il film non è un gran che film ni kdove kaj
  • coglione m

    1. vulg. modo:
    rompere i coglioni a qcn. nadlegovati koga
    avere i coglioni duri pren. biti energičen, vztrajen
    avere i coglioni pieni di qcn., di qcs. pren. biti koga, česa do grla sit; pog. imeti koga, česa čez glavo
    levarsi dai coglioni pren. spraviti se izpod nog

    2. (minchione) pren. (f -na) bedak, tepec
  • con prep. s, z

    1. (označuje druženje)
    vieni con me? ali greš z mano?
    è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
    combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
    prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

    2. (označuje sredstvo)
    minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

    3. (označuje način)
    con fatica s trudom, naporno
    con attenzione pazljivo, pozorno
    starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
    andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

    4. (označuje lastnost, atribut)
    bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
    scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
    villa con piscina vila z bazenom

    5. (označuje omejitev)
    con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
    come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

    6. (označuje vzrok)
    con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

    7. (označuje primerjanje)
    non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

    8. (označuje okoliščine in posledice)
    non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

    9. (označuje čas)
    andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
    alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

    10. (označuje dopustnost)
    con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

    11. (velja kot sklepni izraz)
    con questo, col che:
    e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

    12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
    un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

    13. (uporablja se z nedoločnikom)
    con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
    cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo
  • contropelo avv. proti dlaki, na srhlo:
    prendere qcn. contropelo koga v slabo voljo spraviti, razdražiti
    andare a contropelo pren. kaj zanalašč narobe narediti
  • crisi f

    1. med. kriza; napad:
    crisi di nervi živčni napad
    avere una crisi di pianto ekst. izbruhniti v jok

    2. kriza:
    crisi economica gospodarska kriza
    crisi di governo vladna kriza

    3. pren. stiska:
    crisi degli alloggi stanovanjska stiska
    mettere in crisi spraviti v težave; sprožiti krizo