balla f
1. bala
2. pren. čenča, izmišljotina, laž:
dire, raccontare balle čenčati, praviti laži
sono tutte balle! to so same izmišljotine!
3. nareč. pijanost:
prendere una balla napiti se, nacukati se
Zadetki iskanja
- bardare
A) v. tr. (pres. bardo)
1. okomatati konja
2. pren. načičkati (s kričavimi oblačili), ohomotati:
come hanno bardato quel bambino! kako so načičkali ubogega otroka!
B) ➞ bardarsi v. rifl. (pres. mi bardo) šalj. načičkati se - barricare
A) v. tr. (pres. barrico)
1. zagraditi z barikadami, zabarikadirati
2. ekst. zagraditi, zadelati:
barricarono porte e finestre zagradili so vrata in okna
B) ➞ barricarsi v. rifl. (pres. mi barrico) zabarikadirati se; zapreti se:
barricarsi in casa zapreti se v hišo - basso
A) agg.
1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt
2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih
3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho
4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak
5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona
6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad
7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša
8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni
9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak
B) avv.
1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti
2. tiho
C) m
1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje
2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe
3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas
4. kletno stanovanje (v Neaplju) - battezzare
A) v. tr. (pres. battezzo)
1. relig. krstiti
2. držati pri krstu, biti krstni boter:
gli ho battezzato l'ultimo figlio bil sem krstni boter njegovemu zadnjemu otroku
3. krstiti; dati ime:
lo hanno battezzato Giuseppe krstili so ga za Jožefa
4. šalj. krstiti, doliti vodo:
battezzare il vino krstiti vino
B) ➞ battezzarsi v. rifl. (pres. mi battezzo)
1. biti krščen
2. pren. (nezakonito) oklicati se:
battezzarsi principe oklicati se za vladarja - beccare
A) v. tr. (pres. becco)
1. zobati, pikati (s kljunom); kljuvati:
la gallina becca il granoturco kokoš zoblje koruzo
2. ekst. šalj. kaj malega pojesti, prigrizniti:
beccare qcs prima di pranzo kaj malega pojesti pred kosilom
3. pren. pog. pridobiti, doseči (s srečo ali zvijačo):
beccarsi un premio dobiti nagrado
4. stakniti, pobrati, dobiti:
beccarsi un malanno stakniti bolezen
beccarsi un ceffone dobiti klofuto
5. zalotiti:
l'hanno beccato mentre rubava zalotili so ga pri kraji
B) v. intr.
1. pog. izgubiti, biti poražen:
la Juventus ha beccato dall'ultimo in classifica šport Juventus je izgubil z zadnje uvrščenim moštvom
2. nasesti, naivno verjeti:
ha beccato nasedel je - bēnda f
1. obveza, povoj, preveza:
benda elastica elastični povoj
avere la benda agli occhi pren. biti slep za kaj
gli è caduta la benda dagli occhi pren. spregledal je, odprle so se mu oči
2. tančica, koprena - berílo (-a) n
1. šol. libro di lettura, letture; ekst. brano (del libro di lettura)
2. (čtivo) lettura:
detektivke so zabavno berilo i gialli sono una lettura divertente
šol. obvezno berilo letture obbligatorie
3. rel. epistola - beséda (-e) f
1. parola; termine; espressione:
domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
narečna beseda dialettalismo
iskrene, odkrite besede parole sincere
tolažilne besede parole di conforto
hude, ostre besede parole dure, aspre
grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
žaljive besede parole offensive
moška beseda parola d'onore
zadnje besede le ultime parole
v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!
2. (zagotovilo, obljuba) parola:
držati, izpolniti besedo essere di parola
prelomiti besedo mancare di parola
3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
svoboda besede libertà di parola
dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.
4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite
5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
odrska beseda il linguaggio del teatro
tehniška beseda linguaggio tecnico
6. (besedilo) testo:
kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel
7. (vloga pri odločanju) parola:
imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.
8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
beseda da besedo una parola tira l'altra
beseda za besedo parola per parola
na besedo verjeti credere sulla parola
koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto
9. rel.
Beseda Verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
človek redkih besed uomo di poche parole
pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
ni vredno besed non è il caso di parlarne
ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
izginiti brez besede sparire senza dir parola
ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
opletati z besedami parlare a vanvera
z drugimi besedami in altre parole
nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
beseda ni konj! domandare non costa niente
lingv. dvozložna beseda bisillabo
pregibna beseda parola variabile
tvorba besed formazione delle parole
vezana, nevezana beseda poesia, prosa
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga - bilanciare
A) v. tr. (pres. bilancio)
1. tehtati (tudi pren.); preudarjati:
bilanciare le proprie possibilità pren. tehtati svoje možnosti
2. uravnotežiti, izenačiti, izravnati, biti enak (tudi pren.):
bilanciare le entrate e le uscite izenačiti prihodke in izdatke
3. držati, ohranjati v ravnotežju
B) v. intr. biti enak, odgovarjati, ustrezati, biti v skladu s čim
C) ➞ bilanciarsi v. rifl. (pres. mi bilancio) biti v medsebojnem ravnotežju:
le loro forze si bilanciano njihove moči so uravnotežene
bilanciarsi fra due partiti pren. krmariti med dvema strankama - bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti - blagrováti (-újem) imperf.
1. knjiž. stimare fortunato, felice:
blagrovali so ženina, da je dobil tako lepo nevesto stimavano fortunato lo sposo per aver trovato una sposa tanto bella
2. benedire:
blagroval je trenutek, ko jo je srečal benediva la buona sorte di averla incontrata - blážev (-a -o) adj.
blažev žegen palliativo, rimedio vano
takšni ukrepi so blažev žegen questi interventi lasciano il tempo che trovano - bocciare
A) v. tr. (pres. bōccio)
1. zavrniti, ne sprejeti:
bocciare una legge zavrniti zakon
2. pog. vreči (na izpitu):
l'hanno bocciato e dovrà ripetere l'anno vrgli so ga na izpitu in moral bo ponavljati letnik
3. šport zbijati (pri balinanju)
B) v. intr.
1. avto pog. karambolirati, zaleteti se, trčiti
2. šport zbijati (pri balinanju) - bódi2 konj. bodi ... bodi (si), ali (za vezanje stavkov ali stavčnih členov)
1. (ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
ta poročila so bodi resnična bodi zlagana questi rapporti (o) rispondono a verità o sono falsi
2. (ki kažejo na možnost izbire) o... o:
prebivalstvo se ukvarja bodi s kmetijstvom bodi z obrtjo la popolazione si occupa di agricoltura o di artigianato - bódisi konj.
1. (za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali la popolazione o si disperse o si nascose
2. (za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire) (o)... o; sia... sia:
pridi bodisi jutri bodisi v torek vieni domani o martedì
3. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) per quanto, benché, sebbene:
njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo le sue osservazioni, per quanto sensate, vengono regolarmente ignorate - bòlj adv.
1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
bolj natanko più attentamente
2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più
3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà
4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano
5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi
6.
bolj napolniti rinzeppare
bolj odebeliti ringrossare
bolj stisniti ricomprimere
bolj ukriviti ricurvare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tem bolj tanto più
še bolj ancora (di) più
čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
bolj kot kdajkoli quanto mai - bós (bôsa -o) adj.
1. scalzo:
iti, hoditi bos andare scalzo
2. non ferrato (di cavallo), sferrato
3. pren. (neosnovan, neresničen) non vero, falso, infondato:
trditev je bosa l'affermazione è infondata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otroci so že skoraj bosi i bambini hanno bisogno di scarpe nuove
pog. ta je pa bosa se non è vera è ben trovata
PREGOVORI:
kovačeva kobila je zmeraj bosa la moglie del calzolaio è sempre scalza - bôsti (bôdem)
A) imperf.
1. pungere, ferire (tudi pren.):
trnje me bode le spine mi pungono
bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo
2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano
3. (riniti iz česa) spuntare:
žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
krava bode la mucca da cornate
B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture
C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per - bōtta1 f
1. udarec:
fare a botte tepsti se
botte da orbi divje mahanje na slepo
parare le botte pren. braniti se
tenere botta pren. vzdržati, vztrajati, ne popustiti
a botta calda takoj, na mestu
2. pren. velika škoda, udarec; poraz:
sono venuti per vincere e hanno preso una bella botta prišli so, da bi zmagali, pa so doživeli hud poraz
3. tresk, pok
4. zbadljive, žaljive besede:
indirizzare una botta a qcn. komu nameniti zbadljivo besedo
botta e risposta odrezav odgovor, milo za drago