rammentare
A) v. tr. (pres. rammento)
1. omeniti, omenjati
2. spomniti, spominjati se (koga, česa)
3. gled. prišepetavati
B) ➞ rammentarsi v. rifl. (pres. mi rammento)
rammentarsi (di) spomniti, spominjati se (koga, česa)
non rammentarsi dal naso alla bocca imeti slab spomin
Zadetki iskanja
- sapore m
1. okus; okusnost:
sapore buono, cattivo, dolce, amaro dober, slab, sladek, grenak okus
sapore forte, piccante močen, pikanten okus
cibo senza sapore jed brez okusa
dare sapore a qcs. narediti kaj okusnejše
2. pren. priokus; absol. živahnost, barvitost, obarvanost:
parole di sapore amaro besede z grenkim priokusom
dare sapore a qcs. narediti kaj mikavno, zanimivo
3. fiz. kvantno število leptonov
4.
sapori kulin. nareč. dišave, začimbe
5. kulin. nareč. omaka, aromatična začimba - secondo1
A) agg.
1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti
2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero
3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben
4. knjižno ugoden
B) m
1. drugi, drugo
2. kulin. druga, glavna jed
3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj
4. sekundant
5. navt. drugi oficir - sedicēsimo
A) agg. šestnajsti
B) m
1. šestnajstina, šestnajsti del:
in sedicesimo tisk v šestnajsterki
violinista in sedicesimo pren. šalj. škripač, slab violinist
2. šport
sedicesimi di finale šestnajstine finala - slábši (-a -e) adj.
1. komp. od slab peggiore, più cattivo, più brutto:
podjetje je v slabšem položaju kot lani l'impresa è in una situazione peggiore dell'anno scorso
predstava je bila slabša od včerajšnje l'odierno spettacolo è stato più brutto di quello di ieri
2. (ki je manj kakovostne vrste) peggiore, più scadente; meno sviluppato:
izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala il prodotto costa poco perché di materiale più scadente - slôves (-ésa) m fama, nome, nomea; pregio, prestigio, reputazione:
uživati dober, slab, sloves avere buon nome, cattivo nome; godere di buona, di cattiva reputazione
pridobiti si sloves salire in pregio - spét adv.
1. di nuovo, nuovamente:
spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te
2. a sua volta:
podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via
3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!
4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
spet poslušati riascoltare
spet pasti ricadere
spet predložiti riproporre
spet poskusiti ritentare
spet videti rivedere
spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.
5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo
6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no
7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni
8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male - strapazzo m
1.
da strapazzo trpežen, poceni; pren. zanič:
vestito da strapazzo trpežna obleka
poeta da strapazzo slab pesnik, pesnikun
2. napor, garanje:
una vita di strapazzi garaško, trdo življenje
rimettersi dagli strapazzi del viaggio opomoči si od naporov potovanja - vtís (-a) m
1. impronta:
vtisi stopal so še vidni le impronte dei piedi sono ancora visibili
2. impressione; effetto:
dobiti napačen vtis avere un'impressione sbagliata
zanesti se na prvi vtis fidarsi della prima impressione
3. (podoba, videz) immagine, apparenza, parvenza; impressione:
okolje daje vtis zapuščenosti l'ambiente dà l'impressione di abbandono
4. (mnenje, mišljenje) impressione, opinione, sensazione:
imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi abbiamo la sensazione che non abbiano alcuna fretta
5. impronta, tipo:
vtis kovanca, medalje il tipo di una moneta, di una medaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti vtis na koga fare impressione su qcn.
s potovanja odnesti nepozabne vtise riportare dal viaggio impressioni indimenticabili
pog. pustiti slab vtis fare brutta impressione, non piacere
narediti kaj samo zaradi vtisa fare qcs. soltanto per impressionare
šport. ocena za umetniški vtis punteggio per l'impressione artistica - vzglèd (vzgléda) m
1. (oseba) esempio, modello:
dajati koga drugim za vzgled dare qcn. ad esempio
2. esempio:
dajati slab vzgled dare il cattivo esempio
3. knjiž. (primer) caso, esempio:
navesti nekaj vzgledov fare, citare qualche esempio - začétek (-tka) m
1. inizio, principio:
začetek predstave, šole l'inizio dello spettacolo, della scuola
praznovati začetek novega leta festeggiare l'inizio dell'anno nuovo
pri tem delu smo šele na začetku col lavoro siamo appena agli inizi
začetek predstave il principio dello spettacolo
začetki civilizacije i principi della civiltà
2. inizio, esordio:
sonet spada med njegove pesniške začetke il sonetto si colloca agli esordi del poeta
3. inizio, avvio; muz. attacco (di composizione musicale):
dramatičen začetek pripovedi un avvio drammatico del racconto
4. (točka, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost) inizio:
začetek in konec črte inizio e fine della linea
5. (v adv. rabi) od začetka, na začetku dapprincipio, dapprima, sulle prime:
na začetku se je zelo bal sulle prime aveva una gran paura
muz. od začetka da capo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
začetek in konec ekst. l'alfa e l'omega (di qcs.)
začetek nove vrste capoverso
začetek šolskega leta riapertura della scuola
začetek strani capopagina
PREGOVORI:
petek — slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte - zeló adv.
1. molto, assai, tanto, oltremodo:
zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati
2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
zelo bogat molto ricco, ricchissimo
zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
zelo majhen piccolissimo
zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
zelo slab pessimo
do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi
3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
zelo tanek extrasottile
zelo star stravecchio
zelo kratek ultracorto
zelo hiter ultrarapido
zelo občutljiv ultrasensibile
zelo vesel arcicontento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zelo mrzel siberiano
zelo neurejen caotico
zelo slab infimo
zelo visok (cene) astronomico - zglèd (zgléda) m esempio:
slediti čigavemu zgledu seguire l'esempio di qcn.
dati lep, slab zgled dare un buon, un cattivo esempio
postavljati koga, kaj za zgled porre qcn., qcs. a esempio
podkrepiti kaj z zgledi provare, confermare qcs. con esempi
nazoren, poučen, značilen zgled esempio chiaro, istruttivo, caratteristico
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano