Franja

Zadetki iskanja

  • rúno (-a) n vello:
    mitol. zlato runo vello d'oro
    red zlatega runa Ordine del Toson d'oro
  • sacco1 m (pl. -chi)

    1. vreča:
    riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
    a sacco obl. vrečast (kroj)
    corsa nei sacchi igre tek v vrečah
    sacchi postali poštne vreče
    cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
    colmare il sacco pren. pretiravati
    fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
    mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
    non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
    sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
    tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
    vuotare il sacco pren. izkašljati se

    2. polna vreča (vsebina):
    sacco d'ossa pren. suhec
    sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

    3. pren. pog. vreča, kup:
    avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
    dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
    dire un sacco di bugie debele klatiti
    volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
    un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

    4. vrečevina; kuta:
    vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

    5. ekst. šport (boksarska) vreča
    sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
    sacco da bivacco alpin. bivak vreča
    sacco a pelo spalna vreča
    sacco da viaggio potovalna vreča
    fare colazione al sacco jesti na prostem

    6. ekst.
    sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
    sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
    sacco della rete rib. vreča
    sacco scrotale anat. modnik

    7. pog. šalj. trebuh, vamp:
    riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

    8. žarg. tisočak
    PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
    sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci
  • saio m (pl. -ai) relig. kuta:
    gettare il saio alle ortiche pren. razmenišiti se
    prendere, vestire il saio pomenišiti se, stopiti v samostanski red
  • salezijánski (-a -o) adj. rel. salesiano, dei Salesiani:
    salezijanski red ordine salesiano, ordine dei Salesiani, di Don Bosco
  • serafico agg. (m pl. -ci)

    1. relig. serafinski, serafski; angelski:
    il serafico, il padre serafico Sv. Frančišek Asiški
    Dottore serafico angelski doktor, Sv. Bonaventura
    ordine serafico frančiškanski red

    2. pren. pog. blažen; miren, veder:
    espressione serafica blažen izraz
  • skrbéti (-ím) imperf.

    1. impers. preoccuparsi:
    skrbi jo zaradi otrok è preoccupata per i figli

    2. aver cura, curare, occuparsi:
    skrbeti za red aver cura dell'ordine
    kdo bo poslej skrbel za siroto? chi avrà d'ora in poi cura dell'orfano?
    skrbeti za živino governare le bestie
    skrbeti za izvajanje zakonov curare l'osservanza delle leggi

    3. pren. (z nikalnico poudarja trditev)
    nič ne skrbi, resnica bo prišla na dan non ti preoccupare, la verità verrà a galla
  • sociale agg.

    1. družben, socialen:
    doveri sociali družbene dolžnosti
    ordine sociale družbeni red

    2. socialen:
    assicurazione sociale socialno zavarovanje
    assistente sociale socialni delavec, socialna delavka
    assistenza sociale socialno delo

    3. ekon. družben:
    capitale sociale družbeni kapital
    libri sociali družbeni registri

    4. družaben, društven:
    gita sociale društveni izlet

    5. zavezniški
  • sovvertire v. tr. (pres. sovvērto) postaviti, postavljati na glavo; preobrniti, preobračati; podreti, podirati; rušiti:
    sovvertire l'ordine pubblico rušiti javni red
  • správiti (-im) | správljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
    spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
    spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
    spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
    spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
    spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

    2.
    z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
    spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
    spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
    spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
    spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
    spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
    spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
    spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
    spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
    spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
    spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
    spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
    spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
    spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

    3.
    spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
    spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

    4. spraviti ob far perdere:
    spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
    spraviti ob živce far impazzire
    spraviti ob čast far perdere la reputazione

    5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
    spraviti seno immagazzinare il fieno

    6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
    spraviti dokumente mettere via i documenti
    spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

    7. riconciliare, rappacificare:
    spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
    spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
    ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
    spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
    spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
    spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
    pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
    spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
    spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
    spraviti na svet mettere alla luce, partorire
    spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
    spraviti otroke sistemare i figli
    spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
    spraviti v denar vendere
    spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
    spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
    pog. spraviti vase mangiare
    spraviti dol mandar giù
    pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
    spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
    spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
    spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
    spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
    spraviti v promet mettere in circolazione
    spraviti v zagato mettere nei guai
    spraviti v zmoto indurre in errore

    B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. andarsene; andare:
    spraviti se spat andare a letto
    spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

    2. spicciarsi:
    hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

    3. accingersi, mettersi a:
    spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

    4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.
  • sprevráčati (-am) | sprevrníti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. pervertire, depravare, degenerare; corrompere; ekst. guastare:
    sprevračati naravni red pervertire l'ordine naturale

    2. stravolgere, distorcere, falsificare, alterare:
    sprevračati resnico, dejstva stravolgere la verità, i fatti

    B) sprevráčati se (-am se) | sprevrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. pervertirsi, degenerare, guastarsi:
    oblast se je sprevrgla v tiranstvo il potere degenerò in tirannide

    2. trapassare, passare:
    pomlad se sprevrača v poletje la primavera trapassa nell'estate
  • tákle (tákale, tákole) adj. (tak, takšen) così, siffatto (-a); questo (-a):
    takale poroka je na vasi velik dogodek nel contado un matrimonio così è avvenimento importante
    dnevni red je takle l'ordine del giorno è questo
  • tosone m runo:
    Tosone d'oro red Zlatega runa
  • trétji (-a -e)

    A) numer.

    1. terzo (3o, III):
    tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
    dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
    hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
    ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
    avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

    2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
    delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

    3. (pri dnevih v mesecu) tre:
    tretji februar il tre febbraio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
    tretji svet terzo mondo
    tretje življenjsko obdobje terza età
    rel. tretja božja oseba terza persona divina
    rel. tretji red terzo ordine
    rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
    tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
    polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
    hist. tretji rajh III Reich
    hist. tretji stan terzo stato
    lit. tretja oseba terza persona
    mat. tretja potenca terza potenza, cubo
    mat. tretji koren terza radice, radice cubica
    lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
    lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
    med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
    fot. tretji plan terzo piano
    tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

    B) trétji (-a -e) m, f, n
    voziti v tretji guidare in terza, con la terza
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
  • turbare

    A) v. tr. (pres. turbo)

    1. knjižno skaliti; vzburiti, vzburjati; razkuštrati

    2. onemogočiti, onemogočati; preprečiti, preprečevati:
    turbare i piani di qcn. komu preprečiti načrte

    3. motiti, kaliti:
    turbare il possesso pravo motiti posest
    turbare l'ordine pubblico kaliti javni red in mir
    turbare il sonno motiti spanje

    4. vznemiriti, vznemirjati; begati

    B) ➞ turbarsi v. rifl. (pres. mi turbo)

    1. knjižno pokvariti se (vreme)

    2. vznemiriti, vznemirjati se; razburiti, razburjati se

    3. knjižno zmesti, zbegati se
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • velikósten (-tna -o) adj. di grandezza:
    velikostni vrstni red ordine di grandezza
  • víteški (-a -o) adj.

    1. hist. dei cavalieri; di, da cavaliere; cavalleresco:
    viteški meč, oklep spada, armatura da cavaliere
    viteška oprema panoplia
    viteški red ordine cavalleresco, equestre
    malteški viteški red Ordine di Malta
    nemški viteški red Ordine Teutonico
    lit. viteški roman romanzo cavalleresco
    viteški turnir giostra, torneo

    2. knjiž. (kavalirski) cavalleresco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    viteški naslov, viteška čast cavalierato
  • voto m

    1. relig. zaobljuba:
    voti solenni večne zaobljube
    fare un voto zaobljubiti, zaobljubljati se
    prendere, pronunciare i voti zaobljubiti se, stopiti v (cerkveni) red

    2. relig. ex voto, zaobljubni dar

    3.
    voti pl. pren. knjižno volja, želja; voščilo:
    ciò era nei voti di tutti to so si vsi želeli
    fare, formulare voti di successo voščiti, zaželeti uspeh

    4. pravo glas, glasovanje:
    diritto di voto volilna pravica
    voto di fiducia zaupnica
    voto palese, segreto javno, tajno glasovanje
    voto di lista, di preferenza glas, glasovanje za kandidatno listo, preferenčni glas

    5. ekst. glasovnica

    6. šol. ocena:
    voti alti, bassi, mediocri visoke, nizke, povprečne ocene
    essere promosso a pieni voti napredovati, izdelati razred z najvišjimi ocenami
  • vózen2 (-zna -o) adj.

    1. di marcia, di corsa; del comportamento su strada:
    vozna histrost velocità di marcia
    vozne lastnosti comportamento su strada (della macchina)

    2. avt. usabile

    3. carreggiabile, praticabile, rotabile, viabile:
    vozna cesta strada carreggiabile
    žel. vozni park materiale rotabile

    4.
    vozni red orario
    avtobusni, ladijski, železniški vozni red orario delle corriere, delle navi, dei treni
    vozni listek biglietto
    avt. vozni pas corsia
  • vŕsten (-tna -o) adj.

    1. della fila, in fila; della specie; tipico:
    vrstna hiša casa a schiera
    vrstno ime rastline nome della specie della pianta

    2.
    vrstni red ordine di successione
    vrstna vas villaggio che si estende in lunghezza
    strojn. vrstni motor motore eccitato in serie
    lingv. vrstni jezik sottocodice, linguaggio settoriale
    vrstno ime nome comune