aiutare
A) v. tr. (pres. aiuto)
1. pomagati:
aiutare qcn. nel lavoro pomagati komu pri delu
2. pospeševati, pomagati:
un buon caffè aiuta la digestione dobra kava pospešuje prebavo
B) ➞ aiutarsi v. rifl. (pres. mi aiuto) pomagati si
PREGOVORI: aiutati che il ciel t'aiuta preg. pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal
Zadetki iskanja
- àko konj.
1. (v pogojnih odvisnikih) se:
ako imaš čas, pridi se hai tempo, vieni
2. (v časovnih odvisnikih) se, quando, ogni volta che:
ako je otrok zbolel, je bedela pri njem se il bambino stava male, vegliava al suo capezzale
3. (v dopustnih odvisnikih) anche se - allato
A) avv. knjižno zraven, poleg
B) prep. knjižno
allato a pri, ob, poleg:
allato a una fontana poleg vodnjaka - altrui
A) agg. invar. tuj:
bisogna rispettare le opinioni altrui treba je spoštovati mnenje drugih
B) pron. invar. knjižno drug, drugi:
come ad altrui piace kot je drugim všeč
C) m tuje (tuja lastnina):
pensa al tuo e lascia stare l'altrui misli na svoje, tuje pa pusti pri miru! - ambiēnte m
1. okolje, ambient:
l'ambiente naturale naravno okolje
temperatura ambiente normalna temperatura:
questo vino si beve a temperatura ambiente to vino se pije pri normalni temperaturi
2. sredina, okolje:
l'ambiente della malavita zločinsko okolje
3. soba, prostor:
appartamento di quattro ambienti più servizi stanovanje s štirimi sobami in pomožnimi prostori - amore m
1. ljubezen:
amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
amore per un amico ljubezen do prijatelja
essere tutto amore biti naklonjen
per amore o per forza zlepa ali zgrda
d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
per amore di qcn. komu na ljubo
fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
per amore di qcs. zaradi:
per amore di pace zaradi ljubega miru
amore di sé sebičnost
amor proprio samoljubje
2.
amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke
3.
amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike
4. ljubezen, navezanost, pohlep:
amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov
5.
è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
canta che è un amore čudovito poje
6.
amori pl. ljubezenske dogodivščine:
non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec - angažírati (-am)
A) perf., imperf.
1. (nastaviti) scritturare (un attore)
2. impegnare
B) angažirati se (-am se) perf., imperf. refl. impegnarsi (a fondo), dedicarsi completamente a:
angažirati se pri delu dedicarsi completamente al lavoro, impegnarsi a fondo nel lavoro - anima f
1. duša, duh:
l'anima e il corpo duša in telo
l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
anima nera pren. brezvestnež
non avere anima biti brezdušen
cura di anime dušno pastirstvo
darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
all'anima! primojduš!
volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči
2. duša, oseba, človek:
un paese di poche anime vas z nekaj dušami
non c'è anima viva ni žive duše
un'anima dannata zlobnež, hudobnež
un'anima in pena nemiren, begajoč človek
la buon'anima pokojnik, pokojnica
3. duša, osrednji (notranji) del:
l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla - anticipo m
1. predujem; akontacija:
chiedere un anticipo sullo stipendio prositi za predujem pri plači
2.
in anticipo predčasno, vnaprej
partirei con un anticipo di tre ore odpotoval je tri ure prej
3. šport
giocare sull'anticipo prehiteti nasprotnika, imeti pobudo pri igri
4. strojn. predvžig - aplávz (-a) m applauso; battimani:
velik aplavz uno scroscio di applausi, un applauso fragoroso
aplavz pri odprtem odru applauso a scena aperta - ascoltare v. tr. (pres. ascolto)
1. poslušati:
ascoltare una conferenza poslušati predavanje
ascoltare la messa biti pri maši
ascoltare i consigli poslušati, ubogati nasvete
ascoltare una preghiera uslišati prošnjo
2. med. osluškovati, avskultirati - asistírati (-am) perf., imperf. (strokovno sodelovati) assistere qcn.; dare, prestare assistenza a qcn.; essere assistente:
asistirati primariju pri operaciji assistere il primario nel corso dell'operazione
duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši al pontificale il vescovo è stato assistito dai sacerdoti
asistirati pri režiji essere assistente alla regia - assēnte
A) agg. odsoten (tudi pren.):
essere assente da scuola biti odsoten, manjkati v šoli, pri pouku
essere assente alle lezioni manjkati pri pouku
espressione assente odsoten izraz
B) m, f
1. odsotna oseba:
gli assenti hanno sempre torto odsotni nimajo nikoli prav
2. pren. pokojnik, pokojnica:
la memoria dell'assente spomin na pokojnika - assiduità f vztrajnost, marljivost:
assiduità nel lavoro marljivost pri delu - astenersi* v. rifl. (pres. mi astēngo)
1. vzdržati se:
astenersi dal vino ne piti vina
astenersi dal manifestare opinioni vzdržati se izražanja mnenj
2. absol. abstinirati se, ne sodelovati:
alle ultime elezioni egli si astenne pri zadnjih volitvah se je abstiniral - astensione f zdrževanje, zdržnost; nesodelovanje, abstinenca:
astensione dalle bevande alcoliche abstinenca
astensione dal voto abstinenca, neudeležba pri glasovanju - astinēnte agg. zdržen:
essere astinente nel bere, nel mangiare biti zdržen pri pijači, pri hrani - attaccatura f
1. redko pripenjanje, lepljenje, obešanje
2. spoj, šiv:
un difetto all'attaccatura della manica napaka pri šivu rokava - attivo
A) agg.
1. aktiven, dejaven, delujoč, delaven:
un uomo attivo aktiven človek
prendere, avere parte attiva in un'impresa aktivno delovati, imeti aktivno vlogo pri nekem podjetju
2. jezik tvoren, aktiven
3. ekon. aktiven, ki posluje v aktivi:
azienda attiva podjetje v aktivi
bilancia attiva aktivna bilanca
4. voj. aktiven (vojaška oseba):
servizio attivo aktivna služba
B) m
1. jezik aktiv, tvornik
2. ekon. aktiva:
segnare all'attivo, al proprio attivo zabeležiti kaj v svojo korist; šteti kaj v plus
3. polit. aktiv - atto2 m
1. akt, dejanje:
atto insano neprištevno dejanje
essere in atto udejanjiti se, uresničevati se
compiere un atto di coraggio storiti pogumno dejanje
rendere conto dei propri atti narediti obračun svojih dejanj
fare atto di presenza udeležiti se zaradi formalnosti
all'atto pratico dejansko, v praksi
nell'atto, sull'atto v trenutku ko
fu sorpreso nell'atto di rubare zalotili so ga, ko je kradel, pri kraji
tradurre, mettere in atto uresničiti, udejanjiti, izvršiti
2. drža, držanje, kretnja:
fare l'atto di narediti se, kakor da:
fece l'atto di colpirlo naredil se je, kot da ga bo udaril
3. izraz, dokaz (čustva, misli):
atto di amicizia, di stima izraz prijateljstva, spoštovanja
atto di dolore relig. kesanje (molitev)
4. pravo akt, spis, zapis:
atto notarile notarska pogodba
atto di nascita rojstni list
prendere atto di qcs. zabeležiti kaj, vzeti kaj na znanje
gli atti del processo sodni akti
5.
atti pl. zapisniki, poročila:
gli atti del convegno kongresna poročila
mettere agli atti dati ad acta; pren. pozabiti
Atti degli Apostoli relig. Apostolska dela
6. gled. dejanje:
commedia in tre atti komedija v treh dejanjih