skrájnost (-i) f eccesso, estremo; polit. oltranzismo:
iti v skrajnost andare negli estremi
gnati stvar do skrajnosti portare la cosa, la faccenda alle estreme conseguenze
padati iz skrajnosti v skrajnost andare da un estremo all'altro
do skrajnosti izrabiti prostor sfruttare lo spazio all'estremo
Zadetki iskanja
- slúžiti (-im) imperf.
1. lavorare:
služiti pri železnici lavorare presso le ferrovie
služiti vojsko v mornarici servire in marina
služiti vojaški rok fare il servizio militare, fare il servizio di leva
služiti na kmetiji lavorare in un podere
služiti za hlapca lavorare come garzone
2. servire:
služiti domovini servire la patria
3. guadagnare:
dobro služiti guadagnare bene
služiti kruh guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere
4. servire, essere utile:
noge mu ne služijo več le gambe non gli servono più
5. servire, fare da; servire a:
prostor je služil za skladišče il locale serviva da magazzino
čipke služijo za okras i merletti servono da ornamento
slovnica bo služila za dvojezični pouk la grammatica servirà all'insegnamento bilingue
služiti dvema gospodarjema servire due padroni
pren. služiti mamona essere schiavo di mammona, del denaro - sónce (-a) n
1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale
2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice
3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza
4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole
5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole - soséden (-dna -o) adj.
1. vicino, circonvicino, adiacente; adm. viciniore; dirimpetto:
stopiti v sosedni prostor entrare nel locale adiacente
2. confinante, confinario, contiguo, contermine:
sosedna država stato contermine
biti soseden confinare (con) - stôžčast (-a -o) adj. conico, a cono:
teh. stožčasta odprtina svasatura, apertura conica
teh. stožčasti ležaj cuscinetto a rulli conici
arhit. stožčasti prostor svaso
mat. stožčasto telo conoide - svój (svôja -e)
A) adj.
1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra
2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione
3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori
4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola
5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto
6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento
7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina
8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli
9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto
10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio
B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari - šestnajstmétrski (-a -o) adj. di 16 metri:
šestnajstmetrski prostor area di rigore - temáčen (-čna -o) adj.
1. buio, scuro:
temačen prostor un locale buio
2. pren. scuro:
temačen obraz scuro in volto
3. pren. (neprijeten) tetro, fosco:
temačne misli, slutnje pensieri, presentimenti tetri - tesníti (-ím)
A) imperf.
1. chiudere a tenuta, rendere stagno:
tesniti okna chiudere a tenuta le finestre
tesniti z azbestom, z gumo chiudere a tenuta con l'amianto, con la gomma
intr. chiudere:
vrata slabo tesnijo la porta non chiude bene
2. stringere, restringere, rendere stretto:
preveliko pohištvo je tesnilo prostor i mobili troppo grandi rendevano (più) stretto l'ambiente
3. (tiščati, stiskati) stringere, essere stretto:
čevlji me tesnijo le scarpe mi sono strette
pren. ob tej misli ga je tesnilo pri srcu al pensiero sentiva una stretta al cuore
4. knjiž. (utesnjevati) opprimere; soffocare:
tako življenje je začelo umetnika tesniti una vita che per l'artista era sempre più soffocante
B) tesníti se (-ím se) imperf. refl. knjiž. (stiskati se, gnesti se) accalcarsi, stiparsi - vesóljski (-a -o) adj. spaziale, dello spazio; cosmico; interplanetario, interstellare:
vesoljski prostor spazio cosmico
vesoljski poleti navigazione spaziale, voli interstellari
vesoljska ladja nave spaziale, cosmonave, spazionave, space-shuttle
vesoljska postaja stazione spaziale
vesoljska raketa vettore spaziale
vesoljski pionirji i pionieri dello spazio
vesoljsko plovilo navetta spaziale - virtuálen (-lna -o) adj. virtuale, potenziale; ekst. ipotetico; simulato:
meh. virtualni premik spostamento virtuale
opt. virtualna slika immagine virtuale
virtualna resničnost realtà virtuale
virtualni prostor spazio virtuale - vitale agg.
1. življenjski:
forza vitale življenjska moč
linfa vitale bot., fiziol. življenjska limfa (tudi pren.);
spazio vitale življenjski prostor
2. pren. osnoven, temeljen, neobhoden; življenjsko potreben
3. pren. vitalen, življenjsko dejaven - vmésen (-sna -o) adj. intermedio, intercalare; interlocutorio; intercorrente; mediano:
grad. vmesna stena tramezza
vmesna faza v pogajanjih fase interlocutoria delle trattative
gastr. vmesna jed intromesso, entremets
obl. vmesna podloga controfodera
šport. vmesni čas intertempo
teh. vmesni prostor intervallo, intercapedine
lingv. vmesni stavek parentesi
meteor. vmesni veter mezzovento - vónjati (-am) imperf.
1. odorare:
iz kuhinje vabljivo vonjajo jedi dalla cucina viene un piacevole odorino di cibo
neprijetno vonjati puzzare
2. pren. odorare, sapere:
prostor vonja po zatohlem la stanza sa di chiuso
3. tr. odorare, fiutare (tudi pren.):
vonjati nevarnost fiutare il pericolo - vzvíšen (-a -o) adj.
1. elevato, alto; eminente:
vzvišen prostor posto elevato
2. superiore:
gledati na stvari z vzvišenim mirom guardare alle cose con calma superiore
3. altero, borioso, presuntuoso:
biti vzvišen do koga mostrarsi presuntuoso, altero verso qcn.
4. sublime, nobile; aulico, curiale; alato:
vzvišen jezik, slog linguaggio, stile aulico, curiale
vzvišene besede parole alate - zráčen1 (-čna -o) adj. d'aria, dell'aria, pneumatico, aereo:
zračni tok corrente d'aria
zračna temperatura, vlaga temperatura, umidità dell'aria
zračna blazina materassino pneumatico, gonfiabile
voj. zračni napad attacco aereo
zračni promet traffico aereo
zračna črta linea d'aria
zračna pot linea aerea
publ. zračni most ponte aereo
zračno ladjevje flotta aerea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zračni pirat pirata dell'aria, dirottatore
vozilo na zračno blazino veicolo a cuscino d'aria, hovercraft
zračna črpalka pompa per bicicletta
med. zračna embolija embolia gassosa
zračna luknja vuoto d'aria
meteor. zračna masa (gmota) massa d'aria
zračna navigacija aeronavigazione
zračna odprtina sfogo
zračna puška fucile ad aria compressa
zračna razredčevalka pompa per vuoto
elektr. zračna reža traferro
bot. zračne korenine radici aeree
voj. zračni alarm allarme aereo
zračni desant aerosbarco
teh. zračni filter filtro dell'aria
zračni jašek condotto d'areazione
kem. zračni kisik ossigeno atmosferico
zračni koridor corridoio aereo, aerovia
strojn. zračni prenašalnik transelevatore
meteor. zračni pritisk pressione atmosferica
področje visokega zračnega pritiska zona d'alta pressione
aer. zračni prostor spazio aereo
zračni žep vuoto, sacca d'aria
zračna bolezen mal d'aria - življênjski (-a -o) adj. di, della vita; vitale:
življenjske oblike forme di vita
življenjski znaki segni di vita
izboljšanje življenjskih razmer miglioramento, aumento del tenore di vita
življenjski cilj, smisel il fine, il senso della vita
življenjski stil stile di vita
življenjski tovariš compagno di vita
povprečna življenjska doba prebivalstva la lunghezza media della vita della popolazione
to je življenjskega pomena za koga è di capitale importanza per qcn.
življenjska pot izdelka la durata di un prodotto
življenjska pot nekega človeka la vita di un uomo
fiziol. življenjska limfa linfa vitale (tudi pren.)
življenjska moč, sila forza vitale, vitalità
življenjski minumum lo stretto necessario per vivere
biol. življenjski prostor spazio vitale
jur. življenjsko zavarovanje assicurazione sulla vita
življenjsko pričakovanje attesa, aspettativa di vita