Franja

Zadetki iskanja

  • memōria f

    1. spomin:
    a memoria d'uomo od pomneža
    cadere dalla memoria a pasti v pozabo
    fatto degno di memoria znamenit dogodek
    girare per la memoria priti na pamet
    memoria artificiale mnemotehnična sredstva
    memoria d'elefante pren. odličen spomin
    richiamare alla memoria priklicati v spomin

    2. spomin; sloves:
    in memoria (di) v spomin
    di gloriosa memoria znamenit

    3. dokument; pričevanje

    4. narodni junak; znamenitost:
    una memoria nazionale narodni junak, narodna znamenitost

    5.
    memorie spomini, memoari

    6. beležka
    pro memoria promemorija, zapisek; ekst. razprava:
    memorie dell'Accademia delle scienze razprave Akademije znanosti

    7. um:
    perdere l'uso della memoria, uscire fuori della memoria ponoreti

    8. inform. pomnilnik
  • misēria f

    1. nesreča, nesrečnost

    2. revščina, uboštvo, siromaštvo:
    cadere in miseria obubožati, pasti v revščino
    piangere miseria tarnati, jadikovati
    porca miseria! presneto!

    3. pren. zelo malo, majhna vsota:
    costare una miseria stati zelo malo
    la mia paga è una miseria imam plačo, da bi se zjokal

    4.
    miserie pl. pren. (moralna) beda:
    le miserie umane človeška beda

    5. bot. (erba miseria, tradescanzia) tradeskancija (Tradescantia)
  • mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
    hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
    poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
    miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
    pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
    gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
    biti moker kot miš essere bagnato fradicio
    biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
    ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
    ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
    igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
    kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • múla3 (-e) f muso, musoneria, broncio; grugno:
    držati, kuhati, pasti mulo fare, mettere, portare il broncio
  • naróčje (-a) n

    1. le braccia; grembo; seno:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in grembo
    umreti v naročju Cerkve morire nel grembo della Chiesa

    2. bracciata:
    prinesti naročje drv portare una bracciata di legna
    šalj. biti v Abrahamovem naročju essere all'altro mondo
    biti v Morfejevem naročju essere in braccia a Morfeo; dormire, russare
    metati se komu v naročje gettarsi in braccio a uno, cercare di accattivarsi uno
    pren. pasti v naročje kot zrela hruška piovere come la manna dal cielo
  • nastáviti (-im) | nastávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, offrire, tendere; portare:
    nastaviti roko, dlan tendere la mano, la palma
    nastaviti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
    nastaviti uho tendere l'orecchio
    nastaviti pasti, zanke tendere trappole, tranelli
    nastaviti bombo collocare un ordigno esplosivo

    2. teh. regolare, sistemare

    3. germogliare

    4. pren. (zaposliti, zaposlovati) assumere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nastaviti budilko regolare la sveglia
    nastaviti ceno fissare il prezzo
    nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    nastaviti sod spillare la botte
    mat. nastaviti enačbo impostare l'equazione
    pren. nastaviti komu nož na goltanec mettere qcn. alle strette

    B) nastáviti se (-im se) | nastávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. mettersi in vista

    2. esporsi
  • nemílost (-i) f pren. (nenaklonjenost) disgrazia:
    pasti v nemilost pri kom cadere in disgrazia presso qcn.
    biti na milost in nemilost izročen essere abbandonato allo sbaraglio
    vdati se na milost in nemilost arrendersi a discrezione
    biti v nemilosti pri essere in disgrazia di qcn.
  • nezavést (-i) f

    1. incoscienza:
    biti, ležati v nezavesti essere senza coscienza, privo di sensi
    pasti v nezavest perdere coscienza, svenire
    smejati se do nezavesti ridere a crepapelle
    biti pijan, utrujen do nezavesti essere ubriaco fradicio, stanco morto

    2. redko (podzavest) subcosciente
  • nuvola f (nube) oblak (tudi pren.):
    nuvola di polvere oblak prahu
    andare per le nuvole, avere la testa fra le nuvole, vivere nelle nuvole pren. biti raztresen, živeti v oblakih
    cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov
  • oblák (-a) m

    1. nuvola, nube:
    nebo je pokrito z oblaki il cielo è coperto di nubi
    beli oblaki, deževni oblaki nuvole bianche, nuvole cariche di pioggia
    ekst. oblak prahu nuvola di polvere

    2. (velika skupina letečih, plavajočih živali) nuvolo (insetti, uccelli); branco (pesci)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un violento nubifragio
    pren. pasti z oblakov cascare dalle nuvole
    pren. biti z glavo v oblakih avere la testa fra le nuvole
    pren. zidati gradove v oblake fare castelli in aria
    meteor. kopasti, slojasti oblak cumulo, strato
  • oblio m pozaba:
    cadere in oblio pasti v pozabo
    sottrarre all'oblio rešiti pozabe
  • ōcchio m (pl. -chi)

    1. oko:
    avere gli occhi dobro videti
    dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
    spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
    mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
    guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
    sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
    cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
    in un batter d'occhio v trenutku
    strizzare l'occhio pomežikniti
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
    a occhi aperti pren. zelo pazljivo
    chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
    a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
    guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
    come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
    a quattr'occhi na štiri oči
    a vista d'occhio vidno
    occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

    2. pogled, vid:
    tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
    colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
    a occhio e croce pren. približno
    gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
    fare l'occhio a privaditi se na
    dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
    saltare agli occhi pren. biti v oči
    a perdita d'occhio do koder seže pogled
    mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
    mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

    3. pren.
    costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

    4. pren. oko, občutek za lepo:
    anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
    pascer l'occhio pasti oči

    5. pren. oko, izraz:
    fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
    fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

    6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
    occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
    gli occhi del mondo javno mnenje
    agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
    perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
    avere buon occhio znati izbirati
    vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

    7. pren. pozor:
    occhio! pozor!
    occhio alle curve! pazi na ovinke!

    8.
    i due occhi del cielo sonce in luna
    i mille occhi del cielo zvezde
    occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
    trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
    occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
    occhio magico radio magično oko
    occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

    9. luknja, odprtina:
    occhi del formaggio luknje v siru

    10. bot. popek, očesce

    11. zool.
    occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

    12. arhit.
    occhio di bue volovsko oko
    uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

    13. miner.
    occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
    PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
    in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko
  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta
  • okóli

    A) adv.

    1. attorno:
    okoli se zavrteti girarsi attorno

    2. intorno:
    okoli hoditi andare, girare intorno

    3. pren. intorno, qua e là

    4. circa:
    okoli deset stopinj pod ničlo circa dieci gradi sotto zero
    pren. biti hitro okoli passare presto
    pren. govoriti okoli non andare al sodo, non dire francamente
    pog. od slabosti okoli pasti svenire dalla debolezza
    pog. koga okoli prinesti (ogoljufati) ingannare, fregare qcn.

    B) okóli prep.

    1. attorno a; torno torno; intorno a:
    zemlja kroži okoli sonca la Terra gira attorno al Sole
    okoli hiše torno torno la casa

    2. attorno a, circa, su:
    razprava se vrti okoli istega vprašanja la discussione verte attorno alla stessa questione

    3. attorno a:
    veter piha okoli ogla il vento soffia attorno all'angolo

    4. circa; verso; attorno a, intorno a:
    pridem okoli devetih vengo verso le nove
    temperatura okoli nič temperatura attorno allo zero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smukati se okoli deklet correre dietro alle ragazze, corteggiare le ragazze
    sukati se okoli koga darsi da fare attorno a qcn.
    hoditi okoli koga stare dietro a qcn.
    metati se komu okoli vratu gettarsi al collo di qcn.
    pren. letati okoli zdravnikov correre da un medico all'altro
  • okróg1 adv.

    1. all'intorno, intorno:
    okrog in okrog je lep razgled tutt'intorno si apre una bella veduta

    2. attorno, in giro:
    okrog hoditi andare in giro, gironzolare

    3. circa, all'incirca:
    tehtati okrog osemdeset kilogramov pesare ottanta chili circa
    spet je leto okrog ancora un anno è finito
    pog. od slabosti okrog pasti cadere svenuti, venir meno dalla debolezza
    pog. okrog prinašati ingannare; raggirare, circuire, vulg. fregare
  • ôvca (-e) f

    1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
    ovca bleja, beketa la pecora bela
    čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
    pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
    krotek kot ovca docile come un agnello
    zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
    garjava ovca pecora rognosa
    karakul ovca karakul
    merino ovca pecora merino
    vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi

    2. pren. pecora; pavido:
    vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
    razbežati se kot ovce scappare come le pecore
    biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
    pren. črna, garjava ovca pecora nera
    pejor. ovce pecorame
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • pást (-í) f

    1. trappola:
    nastavljati pasti (tudi pren.) tendere trappole
    pasti za miši, polhe, zajce trappole da topi, ghiri, lepri

    2. pren. trappola; trabocchetto; insidia; tagliola; machiavello:
    dobiti, ujeti koga v past prendere qcn. nella trappola
    iti, pasti v past cadere nella trappola
    nastaviti past tendere un'insidia, un trabocchetto
  • pasto m obrok; jed:
    fare due pasti al giorno jesti dvakrat dnevno
    il popolo dei cinque pasti ljudstvo, ki je petkrat dnevno, Angleži
    un pasto abbondante obilen obrok
    saltare il pasto ne jesti
    vino da pasto namizno vino
    dare in pasto al pubblico pren. vreči v javnost, objaviti