Franja

Zadetki iskanja

  • ukresáti (ukréšem)

    A) perf. accendere:
    ukresati s kresilom accendere con l'acciarino
    ukresati vžigalico accendere un fiammifero
    pren. ukresati ogenj v kom eccitare qcn.

    B) ukresáti se (ukréšem se) perf. refl.

    1. accendersi

    2. pren. risvegliarsi; manifestarsi
  • ustávljati (-am) | ustáviti (-im)

    A) perf., imperf.

    1. fermare, arrestare:
    avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
    ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
    ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina

    2. fermare, interrompere; sospendere:
    ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
    ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
    avt. znak ustavi il segnale stop
    jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
    voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco

    B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.

    1. fermarsi, arrestarsi:
    hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
    ura se je ustavila l'orologio si è fermato
    v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel

    2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
    meso se mu je ustavilo si è schifato della carne

    3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
    ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
    pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
    srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
    kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po'
  • véčen (-čna -o) adj.

    1. eterno; knjiž. sempiterno:
    prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
    rel. večno življenje la vita eterna
    večno mesto la città eterna

    2. eterno; perenne, perpetuo:
    večni sneg nevi perenni
    živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
    biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

    3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
    večna resnica verità eterna, immutabile

    4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
    večni prepiri continue liti

    5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
    večni mladenič l'eterno giovanotto
    knjiž. večni žid l'ebreo errante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
    pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
    rel. večni ogenj il fuoco eterno
    večni sodnik Dio (in veste di giudice)
    večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
    večna luč luce eterna
    večne zaobljube voti perpetui, solenni
    pren. večni študent eterno studente
    šah. večni šah scacco perpetuo
  • vzplamtéti (-ím) | vzplamtévati (-am) perf., imperf.

    1. accendersi, infiammarsi; divampare (tudi pren.):
    ogenj vzplamti il fuoco divampa
    boj spet vzplamti la battaglia si riaccende

    2. brillare:
    oko mu vzplamti v pritajenem ognju il suo occhio brilla di fuoco nascosto
  • zanétiti (-im)

    A) perf.

    1. (zakuriti) accendere, far fuoco:
    zanetiti ogenj, zanetiti v peči accendere il fuoco, accendere la stufa

    2. knjiž. pren. (razvneti) rinfocolare, attizzare, suscitare, scatenare:
    zanetiti sovraštvo suscitare odio
    zanetiti upor scatenare la rivolta

    B) zanétiti se (-im se) perf. refl. (vneti se, nastati) accendersi
  • zapóren (-rna -o) adj.

    1. del carcere, carcerario; di arresto; detentivo:
    zaporni paznik guardia carceraria
    zaporno povelje mandato di arresto
    zaporna kazen pena detentiva; voj. rigore

    2. di chiusura, di sbarramento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avt. zaporna igla valvola a spillo (del carburatore)
    grad. zaporni sloj strato drenante
    teh. zaporni ventil valvola a saracinesca
    zaporni zasun saracinesca
    voj. zaporni baloni palloni frenati
    zaporni ogenj fuoco di sbarramento
    friz. zaporna mrežica retina per capelli
  • zaščíten (-tna -o) adj. di protezione; protettivo, protettore:
    zaščitni pas drevja fascia protettiva di alberi
    zaščitni ukrepi misure, provvedimenti protettivi
    zaščitna carina dazio protettivo
    zaščitna očala occhiali protettivi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. zaščitni znak marchio depositato
    med. zaščitna maska maschera di protezione
    voj. zaščitni ogenj fuoco di sbarramento
    navt. zaščitna lopa tambucio
    avt. zaščitna ograja guard-rail
    med. zaščitno cepljenje vaccinoprofilassi
  • zažgáti (-žgèm) | zažígati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. accendere, appiccare il fuoco; bruciare:
    zažgati ogenj accendere il fuoco

    2. incendiare; bruciare:
    zažgati hišo incendiare la casa
    sonce je zažgalo travo il sole ha bruciato l'erba

    3. gastr. (prismoditi) bruciare:
    zažgati pečenko bruciare l'arrosto

    4. (razvnemati, vzpodbujati) incitare, istigare; suscitare:
    zažigati upor incitare alla ribellione
    zažigati smeh suscitare il riso
    žganje je tako močno, da zažge po grlu una grappa così forte da bruciare la gola

    B) zažgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi vivo:
    zažgati se iz protesta bruciarsi vivo in segno di protesta
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta