Franja

Zadetki iskanja

  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • péd (-í) f

    1. palmo, spanna

    2. pren. (zelo majhna količina) palmo; oncia:
    obdelati vsako ped zemlje lavorare ogni palmo di terra
    ne premakniti se niti za ped non muoversi di un palmo, non cedere di un'oncia
    ne videti niti za ped non vederci neanche a un palmo di naso
  • pést (-í) f

    1. pugno:
    stisniti pest stringere il pugno
    udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

    2. (majhna količina) pugno; palmo:
    za pest dolarjev per un pugno di dollari
    ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
    držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
    okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
    pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
    to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
    dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
    smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
    začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
    z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
    delati na lastno pest fare di propria iniziativa
    biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
    pravica pesti la ragione del più forte
  • píčica (-e) f dem. od pika ➞ pikica puntino:
    pičica na i punto sulla i
    pren. do pičice a puntino
    pren. niti pičice ne povedati non dire, non confidare proprio niente, tenere l'acqua in bocca
  • písniti (-em) perf. fiatare; dire, raccontare:
    glej, da nikomur ne pisneš non fiatare!, acqua in bocca!
    ves dan ni niti pisnil non ha aperto bocca tutto il giorno
  • pizzico m (pl. -chi)

    1. uščip:
    dare un pizzico uščipniti

    2. ščepec; ekst. zrno, malo:
    non avere un pizzico di buon senso ne imeti niti zrna zdrave pameti

    3. pik; ugriz
  • pokúkati (-am) | pokukávati (-am) ➞ kukati perf., imperf. guardare; far capolino; sporgere:
    izpod plašča ji je pokukalo krilo di sotto il cappotto sporgeva la gonna
    v knjigo ni niti pokukal il libro non l'ha nemmeno preso in mano
    pren. pokukati v zakulisje sbirciare dietro le quinte
  • pōllice m palec:
    non mollare di un pollice pren. ne popustiti niti za pedenj, upirati se z vsemi močmi
  • poštèn (-êna -o) adj.

    1. onesto, probo, perbene (tudi iron.), dabbene, integro, retto;
    pošten in delaven človek un uomo onesto e laborioso

    2. giusto, decoroso, accettabile; corretto:
    poštena igra gioco corretto
    za pošteno delo pošteno plačilo una giusta mercede per un onesto lavoro

    3. leale, retto, buono:
    pošteni nameni intenzioni buone, leali; intenzioni, oneste

    4. pren. (ki se pojavlja v veliki obliki) forte, grave, bello, grande:
    staknil je pošten prehlad si è buscato un forte raffreddore
    dobil je pošteno vsoto denarja si è preso un bel gruzzolo
    dal mu je pošteno klofuto gli affibbiò un forte scapaccione

    5. pren. (ustrezen, primeren) adeguato, adatto, decente, presentabile:
    nima niti poštenih čevljev non ha nemmeno un paio di scarpe decenti
  • potočíti (-tóčim) perf. ➞ točiti versare:
    potočiti vse vino finire il vino
    pren. niti solze ni potočil non ha versato neppure una lacrima
  • pôzen (-zna -o) adj.

    1. in ritardo, che ritarda:
    zaspal je, zato je pozen ha dormito troppo, perciò è in ritardo
    pozni potniki hitijo na avtobus i ritardatari corrono a prendere l'autobus
    danes bom pozna oggi farò tardi

    2. inoltrato; basso, tardo:
    pozna jesen autunno inoltrato
    do pozne noči fino a notte inoltrata, a notte fonda
    pozni srednji vek basso Medioevo

    3. tardivo; serotino:
    pozne in zgodnje sorte le specie tardive e le primature

    4. (poznejši) successivo, seguente; posteriore; futuro:
    niti poznejši pogovori niso pripeljali do sporazuma nemmeno le trattative seguenti portarono a un accordo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. pozni porod parto serotino
    vrtn. pozni sadež tardizia
    um. pozna gotika gotico tardo, tardo gotico
    um. pozni barok tardo barocco
    jur. poznejša potrditev (veljavnosti) convalescenza
  • premôči (-mórem) perf., imperf.

    1. (premagati) vincere, sopraffare:
    spanec ga je premogel fu vinto dal sonno

    2. imperf. (imeti) avere, possedere:
    s seboj je vzel vse, kar je premogel prese con se tutto ciò che aveva
    ni premogel niti za kosilo non aveva nemmeno di che pagarsi il pranzo

    3. essere capace di:
    odgovoril je z vsem mirom, kar ga je premogel ribattè con tutta la calma di cui era capace
    ne premoči niti ene angleške, nemške, ruske besede non sapere una parola di inglese, di tedesco, di russo
  • prêsti (prêdem)

    A) imperf.

    1. tekst. filare:
    presti svilo, volno filare la seta, la lana

    2. tessere la ragnatela

    3. pren. fare le fusa (gatto)

    4. pren.
    presti misel (premišljevati) meditare, rimuginare, fare piani

    5. pren. macchinare, ordire, tramare

    6. pren. raccontare:
    presti pogovore conversare

    7. pren.
    huda, slaba, tanka, trda presti komu essere alle strette, non saper a che santo votarsi, trovarsi in cattive acque, trovarsi in un brutto guaio
    zool. presti kokon imbozzolare
    presti čas starsene con le mani in mano
    presti dolgčas annoiarsi
    presti niti človekove usode (Parke) tessere i fili della vita umana, presiedere al corso della vita umana
    biti tako lačen, da pajki predejo po želodcu avere una fame da lupi

    B) prêsti se (prêdem se) imperf. refl. diffondersi, scendere;
    nikoli ne veš, kaj se prede v njem non si sa mai cosa abbia per la testa
  • privóščiti (-im)

    A) perf.

    1. non invidiare, augurare:
    iz srca privoščiti augurare di tutto cuore
    niti kruha mu ne privošči gli invidia il boccone nella bocca

    2. concedere, accordare

    B) privóščiti si (-im si) perf. refl.

    1. concedersi, permettersi:
    tega si ne morem privoščiti questo non posso permettermelo

    2. (ponorčevati se iz koga) farsi gioco di qcn., burlarsi di qcn.
  • rázno (-ega) n varie f pl.:
    kaj obravnavati pod (točko) razno trattare qcs., discutere di qcs. alle varie
    pren. ne pristati na kaj niti pod razno non accettare affatto qcs., non accettare qcs. neanche per idea
  • ridere*

    A) v. intr. (pres. rido)

    1. smejati se:
    ridere a crepapelle, a più non posso smejati se, da bi počil, do solz
    ridere dietro, alle spalle zasmehovati, smejati se komu za hrbtom
    ridere sotto i baffi zlobno, v pest se smejati
    ridere a fior di labbra nasmehniti, nasmihati se
    far ridere i polli debele klatiti
    fare qcs. per ridere storiti kaj za šalo
    non c'è nulla da ridere stvar ni niti malo smešna

    2. pren. knjižno sijati, bleščati se

    B) ➞ ridersi v. rifl. (pres. mi rido)

    1.
    ridersi (di) norčevati se (iz)

    2. požvižgati se (na):
    ridersela ne se zmeniti za kaj, ne imeti za mar
    PREGOVORI: ride bene chi ride l'ultimo preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • sénčica (-e) f dem. od senca ombretta; pren.
    niti za senčico se oddaljiti od začrtane poti non deviare affatto dalla via da percorrere
  • 1

    A) avv.

    1. da:
    sì certo da, seveda
    sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
    forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
    più sì che no verjetno da
    sì e no kvečjemu, niti ne:
    sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
    sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
    vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
    e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
    e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril

    2. res, zares:
    questa sì che è bella ta je pa res dobra!
    dire di sì pritrditi, pritrjevati

    B) m

    1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
    la lingua del sì italijanščina
    decidere, risolversi per il sì odločiti se za

    2. pl. (glas, odgovor) za:
    cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset
  • slán (-a -o) adj.

    1. salato, salmastro, salso:
    slan okus sapore salato; salato, salmastro
    imeti slan okus sapere di salmastro
    slane palčke salatini
    slane preste ciambelline salate
    pren. ne zaslužiti niti za slan krop guadagnare pochissimo, non aver di che mangiare

    2. salato:
    slani izviri sorgenti salate
    slana puščava deserto salato

    3. pren. (nespodoben, neprimeren) volgare, sguaiato

    4. pren. (zelo visok) salato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slana sardela, slan sardon sardella sotto sale
    geol. slani vrelec salinella