Franja

Zadetki iskanja

  • téža (-e) f

    1. peso (tudi ekst.); onere:
    snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
    veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
    bruto, neto teža peso lordo, peso netto
    pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

    2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
    lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

    3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
    ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

    4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
    prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

    5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
    taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

    6. fiz. forza di gravità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
    nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
    evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
    nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
    vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
    zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
    bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
    žel. adhezijska teža peso aderente
    kem. atomska teža peso atomico
    teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
    agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
    klavna teža peso morto
    grad. koristna teža peso utile
    fiz. specifična teža peso specifico
  • verjéti (-jámem) imperf., perf.

    1. credere; capacitarsi:
    sam verjame, kar govori egli stesso crede a quello che dice
    ne morem verjeti, da je nesreča tako huda non posso capacitarmi di tanto disastro
    verjeti v vraže credere nelle superstizioni
    verjeti na besedo credere sulla parola

    2. credere (a, in), aver fiducia (in):
    slepo verjeti voditelju aver cieca fiducia nel capo

    3. sospettare, supporre, immaginare:
    nismo več verjeli, da so take grozote še možne non sospettavamo che tali atrocità fossero ancora possibili
    svojim lastnim očem ne moči verjeti non poter credere ai propri occhi
    ne verjeti ne v boga ne v hudiča non credere né in Dio né nel diavolo
    verjeti v svoj prav essere assolutamente convinti di aver ragione
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • visita f

    1. obisk:
    visita di dovere, di omaggio dolžnostni, vljudnostni
    visita privata, ufficiale zasebni, uradni obisk
    visita pastorale relig. kanonična vizitacija
    visita a un amico, a un malato obisk prijatelja, bolnika
    visita di S. Elisabetta pren. zelo dolg obisk
    visita del Signore pren. nesreča
    abito da visita popoldanska obleka
    biglietto da visita vizitka
    andare, essere in visita da qcn. iti h komu, biti pri kom na obisku
    fare visita a obiskati (koga)

    2. med. pregled:
    visita ambulatoriale, domiciliare ambulantni pregled, pregled na domu
    visita di controllo, generale, medica, specialistica kontrolni, splošni, zdravniški, specialistični pregled
    marcar visita voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled
    passare la visita dati se pregledati

    3. ekst. pregled, preiskava, inšpekcija:
    visita alle carceri, alla scuola inšpekcija zaporov, šolska inšpekcija
    visita doganale carinski pregled
    visita delle navi mercantili pregled, preiskava trgovskih ladij
  • zahtévati (-am) imperf., perf.

    1. chiedere, richiedere; esigere, pretendere, reclamare, rivendicare:
    zahtevati primerno ceno chiedere un prezzo equo
    zahtevati odgovor esigere una risposta
    zahtevati svoje pravice reclamare i propri diritti
    zahtevati državljanske pravice rivendicare i diritti civili

    2. volere, richiedere; implicare:
    delo, ki zahteva veliko pozornost un lavoro che richiede la massima attenzione
    raziskava bo zahtevala veliko dela in časa una ricerca che richiederà molto lavoro e molto tempo
    gradnja ceste zahteva velike stroške la costruzione della strada implica forti spese
    nesreča je zahtevala deset smrtnih žrtev la disgrazia ha fatto dieci vittime
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zahtevati nemogoče volere l'impossibile, voler cavar sangue da una rapa
    muz. zahtevati ponovitev bissare
    jur. zahtevati povračilo ripetere; rivendicare
    vztrajno zahtevati razne ugodnosti postulare dei benefici
  • zgodíti se (-ím se) perf. refl. avvenire, accadere, succedere, capitare:
    zgodila se je nesreča è avvenuta una disgrazia
    impers. zgodilo se je nekaj nenavadnega è successo qualcosa di insolito
    se pač zgodi sono cose che succedono
    šalj. to se zgodi tudi v najboljših družinah capita anche nelle migliori famiglie
    se bo zgodilo, je odgovoril sarà fatto, rispose
    bibl. zgodi se tvoja volja sia fatta la tua volontà (tudi ekst. )
  • zgrábiti (-im)

    A) perf.

    1. rastrellare insieme

    2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
    zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
    zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
    zgrabiti z zobmi addentare
    rib. zgrabiti za vabo abboccare

    3. acchiappare; catturare; beccare:
    zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
    zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici

    4.
    zgrabiti za delo mettersi al lavoro
    zgrabiti za vesla mettersi a remare

    5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
    človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
    zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
    kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?

    6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
    zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
    pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
    pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
    pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
    pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
    pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
    pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
    pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
    pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
    zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
    pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano

    B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani
  • želézniški (-a -o) adj. della ferrovia, ferroviario, ferrato:
    železniška proga strada ferrata, ferrovia, tronco ferroviario
    železniško križišče nodo ferroviario
    železniški most ponte della ferrovia
    železniški prehod passaggio a livello
    železniško omrežje rete ferroviaria
    železniška postaja stazione ferroviaria
    železniška čuvajnica casello
    železniški čuvaj casellante, cantoniere
    železniška nesreča incidente ferroviario