Franja

Zadetki iskanja

  • navduševáti (-újem) | navdúšiti (-im)

    A) imperf., perf. entusiasmare, animare, appassionare, infervorare; furoreggiare:
    navduševati ljudi za planinstvo appassionare la gente all'escursionismo, alla montagna
    njegov glas navdušuje mlade la sua voce furoreggia tra i giovanissimi

    B) navduševáti se (-újem se) | navdúšiti se (-im se) imperf., perf. refl. entusiasmarsi, appassionarsi, infervorarsi, essere entusiasta; delirare:
    navduševati se za šport appassionarsi allo sport
    navduševati se nad dosežki tehnike essere entusiasta delle conquiste della tecnica
    v času nemega filma so se gledalci navduševali za Rodolfa Valentina ai tempi del muto gli spettatori deliravano per Rodolfo Valentino
  • nebó (-á) n

    1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
    nebo je jasno il cielo è sereno
    dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
    južno, polarno nebo cielo australe, polare
    strani neba punti cardinali

    2. rel. cielo, Paradiso:
    pekel in nebo Inferno e Paradiso

    3. baldacchino, cielo:
    nebo (baldahin)
    nad posteljo il cielo del letto

    4. anat. palato;
    mehko, trdo nebo palato molle, duro

    5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
    zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
    kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
    spati po nebom dormire allo stellato
    umreti pod tujim nebom morire all'estero
    pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
    nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • oblák (-a) m

    1. nuvola, nube:
    nebo je pokrito z oblaki il cielo è coperto di nubi
    beli oblaki, deževni oblaki nuvole bianche, nuvole cariche di pioggia
    ekst. oblak prahu nuvola di polvere

    2. (velika skupina letečih, plavajočih živali) nuvolo (insetti, uccelli); branco (pesci)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un violento nubifragio
    pren. pasti z oblakov cascare dalle nuvole
    pren. biti z glavo v oblakih avere la testa fra le nuvole
    pren. zidati gradove v oblake fare castelli in aria
    meteor. kopasti, slojasti oblak cumulo, strato
  • oblást (-í) f

    1. potere, autorità; dominio; dominazione, padronanza; potestà:
    sla po oblasti sete di potere, di dominio
    delitev oblasti divisione dei poteri
    zakonodajna, izvršilna, sodna oblast potere legislativo, esecutivo, giudiziario
    papeževa duhovna, posvetna oblast il potere spirituale, temporale del Papa
    dobiti oblast nad možem aver potere sul marito
    očetovska oblast patria potestà
    dežela je prišla pod tujo oblast il paese cadde sotto il dominio straniero

    2. dominio; signoria; sovranità:
    oblast Benetk nad Istro in Dalmacijo il dominio, la signoria della Serenissima sull'Istria e la Dalmazia

    3. (celota organov, ki odloča v organizirani politični skupnosti) autorità:
    centralna oblast l'autorità centrale
    cerkvena oblast autorità ecclesiastica
    šolske oblasti le autorità scolastiche

    4. hist. provincia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    izvrševati oblast esercitare il potere
    prevzeti oblast, priti na oblast salire al potere
    imeti v oblasti svoje strasti dominare le proprie passioni
    imeti sam sebe v oblasti essere padrone di se stesso
    biti v oblasti česa essere in balia di qcs.
    avt. žarg. šofer je izgubil oblast nad krmilom il conducente perse il controllo del volante
    rel. spovedna oblast potestà di sciogliere e di legare
  • obúpati (-am) | obupávati (-am) perf., imperf.

    1. avvilirsi, scoraggiarsi, perdersi d'animo

    2. disperare, essere in preda alla disperazione:
    zdravniki so obupali nad njim i medici lo hanno spacciato pog.
  • ogledálo (-a) n

    1. specchio, specchietto:
    ročno ogledalo specchietto a mano
    stensko ogledalo specchio da parete; specchiera
    avt. vzvratno ogledalo specchio retrovisore
    ogledalo nad kaminom caminiera
    omara z ogledalom armadio a specchio

    2. pren. specchio:
    ogledalo jezera lo specchio del lago
    gledališče kot ogledalo časa il teatro quale specchio dei tempi
  • ohraníti (-im) | ohránjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. conservare; preservare; tenere, mantenere:
    pren. ohraniti mirno kri tenere un contegno tranquillo, non scomporsi, conservare la calma, il sangue freddo, non lasciarsi sconvolgere

    2. serbare, mantenere:
    ohraniti lep spomin na koga serbare un buon ricordo di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    poskušati ohraniti glavo nad vodo tentare di tenere la testa sopra il livello dell'acqua
    svoje nasvete ohrani zase i tuoi consigli tienili per te
    (v osmrtnicah) ohranili ga bomo v lepem spominu (il defunto) lo ricorderemo con affetto

    B) ohraníti se (-im se) | ohránjati se (-am se) perf., imperf. refl. conservarsi; sopravvivere; mantenersi:
    ohranila so se stara verovanja sopravvivono tuttora antiche superstizioni
    ohraniti se zdrav conservarsi sani
  • ōpera f

    1. delo, dejanje; dejavnost:
    l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
    fare opera di pace delati za mir
    fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
    per opera sua po njegovi, njeni zaslugi

    2. delo, delovanje, učinek

    3. delo (materialno):
    l'opera del falegname mizarsko delo
    mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
    stare a opera dninariti

    4. delo (materialni proizvod):
    è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
    opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela

    5. delo (umsko, umetniško):
    l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
    l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
    indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev

    6. dobrodelna ustanova

    7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
    l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej

    8. delo, zgradba, konstrukcija:
    opera in ferro železna konstrukcija
    opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza

    9. voj. utrdba

    10. tekstil vzorec:
    tessuto a opera vzorčasta tkanina

    11. glasba opera:
    opera buffa komična opera
    opera seria resna opera
    libretto d'opera operni libreto
    opera dei pupi gled. lutkovno gledališče

    12. ekst. operno gledališče
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • piangere*

    A) v. intr. (pres. piango)

    1. jokati, solziti se:
    piangere a dirotto jokati neutolažljivo
    il piatto piange! igre plačati vložek!

    2. stokati

    B) v. tr.

    1. objokovati; za kom, za čim jokati:
    tutti lo piangono vsi jokajo za njim
    piangere lacrime di pentimento bridko se kesati

    2. tožiti, pritoževati se (nad):
    piangere miseria tožiti nad revščino, delati se revnega
  • pogúmno adv. animosamente, coraggiosamente, arditamente, strenuamente, impavidamente, con coraggio:
    pogumno iti nad sovražnika affrontare il nemico coraggiosamente
    pogumno izpostaviti se nevarnosti affrontare il pericolo impavidamente
  • políca1 (-e) f

    1. scaffale, scaffalata; palco; scansia; ripiano, palchetto, mensola:
    knjižna polica scaffale da libri
    okenska polica davanzale
    polica nad kaminom mensola del camino
    žel. polica za prtljago portabagagli
    polica za reagente (v laboratoriju) reagentario
    police scaffalatura

    2. terrazza; zoccolo:
    geogr. kontinentalna polica zoccolo continentale

    3. alp. cengia, pianerottolo
  • povpréčje (-a) n

    1. media:
    nad, pod povprečjem sopra, sotto la media

    2. pren. mediocrità; medietà
  • povzpénjati se (-am se) | povzpéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.

    1. salire, montare:
    povzpeti se na goro, v drugo nadstropje salire su un monte, al secondo piano
    povzpeti se na konja, vozilo montare un cavallo, su un'auto

    2. ascendere, assurgere; elevarsi, conquistare:
    povzpeti se nad povprečje elevarsi sopra la mediocrità
    povzpeti se do oblasti conquistare il potere

    3. salire, aumentare:
    stroški so se povzpeli nad milijardo le spese sono aumentate sopra il miliardo
  • precipizio m (pl. -zi)

    1. prepad; globel; strmina:
    roccia a precipizio sul mare prepadna stena nad morjem
    correre a precipizio pren. teči silovito
    un precipizio pren. grmada, velik kup

    2. pren. brezno, prepad:
    essere sull'orlo del precipizio biti na robu brezna
  • preglèd (-éda) m

    1. controllo, esame, verifica; revisione, visita:
    pregled dokumentov controllo dei documenti
    carinski pregled controllo doganale
    tehnični pregled revisione tecnica

    2. med. visita; esame; check-up:
    specialistični pregled visita specialistica
    laboratorijski pregled esame di laboratorio
    voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled marcare visita

    3. rassegna; rivista; ispezione:
    pregled ruske književnosti rassegna di letteratura russa
    voj. opraviti pregled enot passare in rassegna le unità; ispezionare le unità
    pregled (preiskava)
    trgovskih ladij visita, ispezione delle navi mercantili

    4. imeti pregled čez kaj, nad čim sapere, conoscere qcs., essere al corrente di qcs.; (potere) vedere, controllare:
    z okna je imel pregled nad celo ulico dalla finestra poteva vedere tutta la via
    imeti pregled nad dogajanjem, imeti pregled nad porabo sredstev controllare lo svolgimento dei fatti, l'impiego dei mezzi
    imeti pregled nad potekom bitke poter seguire il corso della battaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (tehnični, pravni, administrativni) pregled visura
    med. pregled krvi emoscopia
    časn. žarg. pregled političnih novic pastone
  • pregréha (-e) f

    1. rel. peccato, vizio:
    broditi v pregrehah essere rotto a ogni vizio
    kesati se pregrehe pentirsi dei peccati
    znebiti se pregrehe sviziarsi

    2. pren. magagna; ekst. vizio, vezzo; pog. rogna:
    jur. pregreha nad predpisi vizio di forme
  • preklétstvo (-a) n maledizione; rel. anatema:
    klicati prekletstvo nad koga maledire qcn.
  • prēmio

    A) m (pl. -mi)

    1. nagrada:
    vincere un premio dobiti nagrado
    premio Nobel Nobelova nagrada

    2. nagrada, dobitek (pri žrebanju ipd.):
    primo premio glavni dobitek
    premio in denaro denarna nagrada
    premio di consolazione tolažilna nagrada

    3. premija:
    premio di assicurazione zavarovalna premija

    4. nagrada:
    premio di produzione nagrada za produktivnost
    premio d'ingaggio šport prestopna nagrada

    5. ekon. premija, stimulacija; ažio:
    premio d'esportazione ekon. izvozna premija
    premio di fine anno trinajsta plača

    6. ekon.
    fare premio (su) biti nad nominalno vrednostjo (delnica)

    B) agg. invar. nagraden:
    licenza premio voj. nagradni dopust
    viaggio premio nagradno potovanje