Franja

Zadetki iskanja

  • romántičen (-čna -o) adj.

    1. um., lit., muz. romantico

    2. romantico, sentimentale:
    romantična narava una natura romantica
    romantično sanjarenje fantasticheria romantica
    romantična ljubezen amore romantico

    3. pren. romantico:
    romantična pokrajina paesaggio romantico
    romantična dogodivščina avventura romantica
  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost
  • sêstrski (-a -o) adj. di, da sorella; knjiž. sororale:
    sestrska ljubezen affetto sororale
  • sílen (-lna -o) adj.

    1. forte, erculeo:
    silen udarec un colpo forte

    2. intenso; cupo, veemente, acuto; sviscerato:
    silna bolečina dolore cupo
    silna želja desiderio acuto
    silna svetloba luce intensa
    silno bogat straricco
    silna ljubezen amore sviscerato
  • silovít (-a -o) adj.

    1. impetuoso, intenso, violento; folgorante; lancinante:
    silovit vihar bufera violenta
    silovita ljubezen amore folgorante
    silovita strast passione intensa
    silovita bolečina dolore lancinante

    2. irruento, violento, furioso

    3. pren. terribile, tremendo:
    silovit strah una paura tremenda
  • sinóvski (-a -o) adj. filiale, da figlio:
    sinovska ljubezen amore filiale
  • skrít (-a -o) adj. nascosto, riposto, oscuro, recondito, segreto; pren. celato:
    gojiti skrito zavist do nutrire una sorda invidia verso, per
    skriti zaklad il tesoro nascosto
    skrita bolečina male oscuro, recondito, dolore nascosto, celato
    film. skrita kamera candid camera
    skrita ljubezen relazione segreta
    skrita misel sottinteso
    skrita pisava crittografia
    ekon. pren. skrite rezerve fondi segreti
    žarg. skriti denar morto
    skriti manever siluro; manovra segreta
    skriti obveščevalec talpa
  • skríven (-vna -o) adj.

    1. nascosto, occultato, segreto; clandestino:
    skriven prehod čez mejo passaggio clandestino della frontiera
    skrivni predal cassetto segreto

    2. (neopazen) segreto, inosservato:
    skrivna ljubezen amore segreto

    3. furtivo, intimo, inconfessato:
    skrivna želja desiderio inconfessato; desiderio nascosto, segreto
    skriven pogled sguardo furtivo

    4. (skrivnosten) misterioso; knjiž. recondito:
    skrivna moč una forza misteriosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v skrivnem kotičku srca tli upanje nell'angolo più recondito del cuore cova la speranza
    objavljati pod skrivnim imenom pubblicare sotto pseudonimo
    skrivni sestanek conventicola; appuntamento, convegno segreto
    skrivna pisava crittografia
    skrivne vede scienze occulte
    skrivno početje lavorio
    skrivno zborovanje conciliabolo
  • skúšati (-am)

    A) imperf.

    1. provarsi a, tentare di, cercare di:
    skušati kaj dvigniti cercare di sollevare qcs.
    skušati koga pregovoriti tentare di convincere qcn.

    2. abs. pren. tentare, mettere alla prova:
    rel. hudič ga skuša il diavolo lo tenta

    3. star. (doživljati, čutiti) sperimentare, provare:
    skušati ljubezen, žalost provare amore, tristezza

    B) skúšati se (-am se) imperf. refl.

    1. provarsi, cimentarsi, mettersi alla prova:
    skušati se v metanju cimentarsi nel lancio

    2. (tekmovati, kosati se) gareggiare, competere (con):
    letošnje vino se ne more skušati z lanskim il vino di quest'anno non può competere con quello dell'annata scorsa
  • sréčen (-čna -o) adj.

    1. felice; prospero; radioso:
    počutiti se srečnega sentirsi felice
    srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
    srečni časi tempi felici

    2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
    srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

    3. fortunato; beato:
    srečni dobitnik il fortunato vincitore
    naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
    pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

    4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
    srečno pot! buon viaggio!
    srečni dogodek il fausto evento

    5.
    srečen konec lieto fine, happy end
  • strásten (-tna -o) adj.

    1. appassionato, passionale, ardente, caldo; sviscerato:
    strasten človek uomo, donna passionale
    strastne besede parole appassionate
    strasten objem un caldo abbraccio
    strastna ljubezen amore sviscerato, appassionato, passionale

    2. appassionato, fanatico, entusiasta; incallito:
    strasten kadilec fumatore incallito
    strasten lovec, ribič cacciatore, pescatore appassionato
    strasten navijač tifoso fanatico
    strasten ljubitelj glasbe un appassionato, un patito della musica
  • sviscerare

    A) v. tr. (pres. sviscero) temeljito preučiti, preučevati; temeljito raziskovati

    B) sviscerarsi v. rifl. (pres. mi sviscero) pren.
    sviscerarsi per qcn. koga nadvse ceniti, komu izkazovati veliko prijateljstvo, ljubezen
  • telésen (-sna -o) adj.

    1. del corpo, corporale, corporeo, fisico, somatico, materiale:
    telesni deli parti del corpo
    telesna napaka difetto fisico
    telesne potrebe necessità materiali, corporali
    telesni stražar guardia del corpo, guardaspalle; gorilla

    2. (čuten, spolen) sensuale, materiale:
    telesna ljubezen amore materiale
    izzivalno telesna ženska una donna sensualmente provocante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. telesna diagonala diagonale del solido
    jur. telesna kazen pena corporale
    telesna konstitucija costituzione; tempra, fibra
    zool. telesna os asse somatico
    rel. telesna pokora mortificazione
    med. telesna slabost astenia
    nekdaj šol. telesna vzgoja educazione fisica
    pren. (pokojnikovi) telesni ostanki resti mortali
    anat. telesni krvni obtok circolazione sanguigna
    telesni ustroj fisico
  • tiranno

    A) m

    1. tiran, trinog, despot; nasilnik

    2. zool. tiranček, kraljevski ptič (Tyrannus tyrannus)

    B) agg.

    1. nasilen, tiranski, despotski

    2. zelo privlačen, strašen, silen:
    amore tiranno silna ljubezen
  • tléti (tlím) imperf.

    1. ardere senza fiamma; covare:
    ogenj tli pod pepelom il fuoco cova sotto la cenere

    2. pren. covare; stare celato; annidarsi
    PREGOVORI:
    stara ljubezen ne zarjavi — če ne gori, pa tli il primo amore non si scorda mai
  • úpanje (-a) n

    1. speranza, augurio, auspicio; aspettativa, attesa:
    biti poln upanja essere pieno di speranza
    neutemeljeno, skrito, trdno upanje speranza infondata, nascosta, tenace
    žarek upanja raggio di speranza
    gojiti upanje coltivare la speranza, sperare
    pokopati, uničiti upanja cancellare, sopprimere le speranze
    slepiti se z upanjem coltivare vane speranze, vane illusioni
    navdajati z upanjem infondere speranza
    svoja upanja polagati v kaj riporre tutte le proprie speranze in qcs.

    2. pren. speranza; promessa:
    veliko upanje naše kinematografije una grande speranza, una grande promessa del nostro cinema
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. dati, kupiti na upanje dare, comprare a credito
    dajati komu upanje dare coraggio, incoraggiare, stimolare
    mat. matematično upanje valore previsto
    rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
    dokler živimo, upamo finché c'è vita c'è speranza
  • uteléšen (-a -o) adj. impersonato, personificato; in persona:
    mati je utelešena ljubezen la madre è l'amore in persona
  • véčen (-čna -o) adj.

    1. eterno; knjiž. sempiterno:
    prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
    rel. večno življenje la vita eterna
    večno mesto la città eterna

    2. eterno; perenne, perpetuo:
    večni sneg nevi perenni
    živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
    biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

    3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
    večna resnica verità eterna, immutabile

    4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
    večni prepiri continue liti

    5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
    večni mladenič l'eterno giovanotto
    knjiž. večni žid l'ebreo errante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
    pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
    rel. večni ogenj il fuoco eterno
    večni sodnik Dio (in veste di giudice)
    večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
    večna luč luce eterna
    večne zaobljube voti perpetui, solenni
    pren. večni študent eterno studente
    šah. večni šah scacco perpetuo
  • venale agg.

    1. prodajen; kupen; tržen:
    prezzo venale tržna cena

    2. pren. (mercenario) kupljiv, naprodaj:
    amore venale kupljiva ljubezen

    3. pren. podkupljiv
  • véra (-e) f

    1. religione, fede, confessione:
    širiti, učiti, zavračati vero diffondere, insegnare, respingere la religione
    nauki, resnice, skrivnosti vere insegnamenti, verità, misteri della fede
    zatajiti vero prednikov rinnegare la religione degli avi
    državna vera religione di stato
    judovska, krščanska, muslimanska vera religione, confessione ebraica (giudea), cristiana, musulmana
    rimskokatoliška vera religione cattolica, cattolico romana
    kriva vera eresia
    prejeti tolažila vere ricevere gli ultimi sacramenti, l'estrema unzione
    vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità

    2. religione, fede, culto:
    svoboda vere libertà di religione
    vera v posmrtno življenje fede nella vita ultraterrena

    3. (s tradicijo prenašano mnenje o obstoju česa skrivnostnega) credenza:
    vera, da črna mačka prinaša nesrečo la credenza per cui un gatto nero porti sfortuna

    4. pren. fede, convinzione, convincimento, il credere:
    vera v lepšo prihodnost il credere in un avvenire migliore

    5. pren. fiducia:
    izgubiti vero v zdravnike non aver più fiducia nei medici

    6. pren. (skupek načel, naukov) credo

    7. rel. (molitev) credo (apostolico)

    8. (v medmetni rabi)
    vere mi, na mojo vero, pri moji veri sulla fede, in verità
    šalj. affè mia, affè di Dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj storiti v dobri veri fare qcs. nella convinzione che
    učiti, oznanjati krivo vero sostenere il falso
    to je mož vere è una persona degna di fiducia