Franja

Zadetki iskanja

  • mancare

    A) v. intr. (pres. manco)

    1. manjkati, primanjkovati:
    mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
    non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
    gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
    non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!

    2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
    mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
    non mancare di coraggio biti pogumen

    3. umreti:
    è mancata all'improvviso nenadoma je umrla

    4. biti odsoten, daleč:
    sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma

    5. opustiti, opuščati:
    non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti

    6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
    mancare alla parola besedo snesti
    mancare di rispetto a qcn. koga užaliti

    7. zmotiti se, pogrešiti

    B) v. tr. zgrešiti:
    mancare il treno pog. zamuditi vlak
    PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
    a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot
  • max avv. trgov. kvečjemu, največ, maksimalno (v ekonomskih oglasih):
    cercasi rappresentante di commercio max quarantenne iščemo največ štirideset let starega trgovskega potnika
  • móda (-e) f

    1. moda:
    moda dvajsetih let la moda degli anni venti
    moška, ženska moda moda maschile, femminile
    visoka moda alta moda
    sejem mode la fiera della moda
    oblačiti se po modi vestirsi alla moda
    novosti na področju mode novità della moda
    modeli italijanske mode i modelli della moda italiana

    2. ekst. moda; corrente:
    dolga krila niso več v modi le gonne lunghe non sono, non vanno più di moda
    film, knjiga, počitnice v modi film, libro, vacanze di moda, alla moda
    zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
    priti iz mode uscire di moda
  • molčáti (-ím) imperf.

    1. tacere (tudi ekst.):
    topovi molčijo i cannoni tacciono

    2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
    molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
    molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente

    3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
    po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
    PREGOVORI:
    kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
    kdor molči, pritrjuje chi tace conferma
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
  • móštvo (-a) n

    1. šport. squadra; formazione, compagine; equipe; team:
    domače, gostujoče moštvo squadra di casa, squadra ospite, ospiti
    prvo moštvo squadra titolare
    hokejsko, košarkarsko, nogometno moštvo squadra di hockey, di pallacanestro, di calcio
    premagati močno moštvo sconfiggere una forte formazione
    nogometno moštvo do 18 let l'under 18 di calcio

    2. navt. equipaggio, ciurma

    3. squadra di turno
  • móž (-á) m

    1. marito:
    dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
    rajni mož il defunto marito
    zakonski mož coniuge

    2. uomo:
    mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
    mož sivih las un uomo canuto

    3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
    vodilni možje dirigenti
    volilni možje elettori
    veliki možje i grandi (di una nazione)
    črni možje becchini
    občinski možje assessori; impiegati del comune
    možje zakona i tutori della legge, i poliziotti

    4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
    bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
    ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
    on je figa mož (figamož) è un vigliacco

    5. voj. (vojak brez čina) uomo:
    bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo

    6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
    metati cifra mož fare a testa e croce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti mož beseda essere uomo di parola
    biti mož dejanj essere uomo d'azione
    biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
    stati mož pri možu stare stretti come acciughe
    igre črni mož guardie e ladri
    etn. divji mož babau
    gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
    etn. povodni mož genio dell'acqua
    slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
    snežni mož pupazzo di neve
    meteor. ledeni možje gelo di maggio
  • nàjveč adv.

    1. il più, al massimo; (v oglasih) max:
    iščemo največ štirideset let starega trgovskega potnika cercasi rappresentante di commercio max quarantenne
    največ hrupa delajo motorji il massimo baccano è provocato dalle motociclette
    banka daje kredit največ za eno leto la banca concede crediti per un anno al massimo

    2. perlopiù:
    za kuho rabi največ posodo iz nerjavečega jekla nella cucina si serve perlopiù di pentole in acciaio inossidabile
  • nakúkati (-am) perf. etn. fare (tante volte) cucù:
    kukavica mu je nakukala petnajst let il cuculo ha fatto cucù quindici volte, ha previsto quindici anni
  • nazáj adv.

    1. indietro, addietro:
    nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
    naprej in nazaj avanti e indietro
    nagniti se nazaj chinarsi indietro
    avt. vožnja nazaj retromarcia
    navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

    2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
    nazaj grede al ritorno
    nesti nazaj riportare, portare indietro
    vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
    klicati nazaj richiamare
    dobiti nazaj riavere
    pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
    vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
    bot. nazaj obrnjen retrorso
    nazaj peljati ricondurre
    nazaj poklicati richiamare
    nazaj poslati rimandare, rinviare
    nazaj postaviti ricollocare
    nazaj pripeljati ricondurre
    nazaj se obrniti rigirarsi
    nazaj vzeti riprendere
    nazaj zapoditi ricacciare

    3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
    spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
    pogled nazaj uno sguardo indietro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
    pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
    nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
    držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
    trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
    povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
    pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare
  • ósem (ôsmih) numer. otto:
    dvakrat štiri je osem due per quattro fa otto
    pridem ob osmih vengo alle otto, alle venti
    fantek osmih let un bambino di otto anni
    račun je plačljiv v osmih dneh la fattura va pagata entro otto giorni
    igre karova osem otto di quadri
  • ottanta

    A) agg. osemdeset:
    anni ottanta osemdeseta leta

    B) m invar. osemdeseto leto, osemdeseta leta:
    gli ottanta osemdeset let (v človekovem življenju)
    essere sugli ottanta biti okrog osemdesetih
  • ozíroma konj. ovvero, ossia, o meglio, rispettivamente:
    imam dva otroka stara dvanajst oziroma deset let ho due figli, rispettivamente di dodici e dieci anni
    s športom, oziroma alpinizmom, se ukvarja od mladih nog fin da giovane pratica lo sport e più precisamente l'alpinismo
  • oživítev (-tve) f rinascita, risurrezione; rianimazione; pren. reviviscenza, revival:
    oživitev mode dvajsetih let il revival della moda degli anni venti
  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • poetizíran (-a -o) adj. abbellito, poetizzato:
    Che Guevara, motologizirani, poetizirani idol mladine 60tih, 70tih let Che, idolo mitizzato e poetizzato della gioventù degli anni '60 e '70
  • pokríti (-kríjem) | pokrívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. coprire:
    pokriti lonec coprire la pentola
    pokrivati streho coprire la casa, il tetto
    oblak je pokril sonce una nube coprì il sole
    knjige pokriva prah i libri sono coperti dalla polvere
    pokriti s čepico imberrettare
    pokriti s kapuco incappucciare
    pokriti s plaščem ammantellare
    pokriti s podsedelno odejo ingualdrappare (il cavallo)
    pokriti s perjem impiumare
    pokriti z deskami tavolare
    pokriti z dlakami impelare

    2. (pojaviti se na površju) ammantare, vestire, coprire; avvolgere:
    sneg je pokril gore la neve ha ammantato i monti
    pomlad je deželo pokrila z zelenjem la primavera ha vestito di verde la campagna
    megla je pokrivala dolino la nebbia avvolgeva la valle

    3. (zagotoviti izplačilo) coprire:
    pokriti stroške coprire le spese
    pokrivati potrebe coprire il fabbisogno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. pokrivati nasprotnega igralca marcare il giocatore avversario
    hidr. pokriti potok tombinare il torrente
    že nekaj let ga pokriva zemlja è morto da parecchi anni
    rad. radijski, televizijski oddajnik pokriva vse področje il trasmettitore radio, televisivo copre l'intera zona

    B) pokríti se (-kríjem se) | pokrívati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. coprirsi

    2. pren. quadrare:
    izdatki se morajo pokriti s prejemki le uscite devono quadrare con le entrate

    3. pren. (biti hkraten, biti povsem enak) coincidere, collimare, corrispondere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokriti se s skorjo aggrumarsi
    pokriti se s tančico velarsi
    pokriti se z lasuljo imparruccarsi, mettersi la parrucca
    pokriti se z vinskim kamnom aggrommare, aggrommarsi
  • póln (-a -o) adj.

    1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
    nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
    trg poln ljudi una piazza gremita di gente
    poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
    ceste polne blata strade fangose, piene di fango
    polna puška fucile carico
    poln okus gusto pieno, corposo
    polni delovni čas orario a tempo pieno
    polno (zasedeno)
    vozilo vettura completa
    obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
    spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
    poln slovničnih napak sgrammaticato
    besede, polne groženj parole gravide di minaccia
    pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
    poln črvov verminoso, pieno di vermi
    poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
    poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
    poln krvi sanguigno, pieno di sangue
    poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
    poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
    poln pomislekov scettico
    poln skrbi affannoso
    poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
    poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
    polna zasedenost completo
    mat. polni kot angolo giro

    2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
    polna pokojnina pensione piena, integrale

    3. (popoln) pieno, completo; tutto:
    voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
    v polnem številu tutti
    napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
    v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
    v polni meri completamente, del tutto

    4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

    5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
    poln kljun beccata
    poln kozarec bicchiere (pieno)
    polna usta boccata
    polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
    poln predpasnik grembiule, grembialata
    polno naročje bracciata
    pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
    pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
    pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
    pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
    pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
    pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
    pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
    pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
    pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
    pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
    pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
    zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
    pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
    pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
    polna črta linea piena, non interrotta
    astr. polna luna luna piena, plenilunio
    avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
    les. polni meter metro cubo
    lit. polni stik rima
    polni penzion pensione completa
    bot. polni cvet fiore polipetalo
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • poséči (-séžem) | poségati (-am) perf., imperf.

    1. stendere la mano, allungare la mano; mettere mano a:
    posegel je na polico in vzel knjigo tese la mano fino allo scaffale per prendere un libro

    2.
    poseči nazaj risalire, ritornare indietro
    posegel je celih dvajset let nazaj ritornò indietro di ben vent'anni

    3. intervenire; interferire, intromettersi, immischiarsi; violare:
    poseči v razpravo intervenire nella discussione
    poseči vmes intromettersi
    gorska reševalna služba je pravočasno posegla il soccorso alpino è intervenuto tempestivamente
    posegati v pravice nekoga violare i diritti di qcn.

    4. pren. (uporabiti, uporabljati) servirsi di, ricorrere a; usare:
    pisatelj je po snov posegel v zgodovino per la materia lo scrittore ricorse ad avvenimenti storici
    poseči po skrajnih sredstvih ricorrere a mezzi estremi
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro