Franja

Zadetki iskanja

  • plôven (-vna -o) adj. di navigazione, navigante; navigabile, natabile:
    plovna smer rombo
    plovna pot via di navigazione
    reka je plovna vse leto il fiume è navigabile tutto l'anno
    strojn. plovni žerjav gru galleggiante
    navt. plovno znamenje meda
  • pōi

    A) avv.

    1. potem, zatem (časovno):
    o prima o poi non fa differenza prej ali potem ni nobene razlike
    il giorno del poi pren. šalj. nikoli, o svetem nikoli
    prima o poi prej ali slej
    a poi drugič, pozneje
    in poi poslej:
    d'ora in poi odslej naprej
    per poi za pozneje
    il giorno, la settimana, il mese, l'anno poi dan, teden, mesec, leto zatem

    2. potem (prostorsko):
    prima c'è l'incrocio, poi la piazza najprej je križišče, potem trg

    3. poleg tega, pa:
    quanto poi al compenso se ne riparlerà kar zadeva plačilo, se bomo domenili pozneje

    4. no, torej, pa, vendar:
    ti decidi poi a venire? no, boš prišel ali ne?

    B) m bodočnost, prihodnost:
    il prima e il poi preteklost in prihodnost
    il senno del poi poznejše izkušnje
  • poldrúgi (-a -o) adj. uno (una) e mezzo:
    poldruga ura un'ora e mezzo
    poldrugo leto un anno e mezzo
  • poslóven (-vna -o) adj. d'affari, d'ufficio; commerciale; professionale; d'esercizio:
    poslovno sodelovanje cooperazione commerciale, joint venture, cooperazione
    poslovni stroški spese d'esercizio
    poslovna skrivnost, tajnost segreto professionale
    poslovni partner socio d'affari, partner d'affari
    poslovni prostor ufficio, locale commerciale
    poslovni ljudje uomini d'affari
    poslovna dejavnost affari, business
    angl. poslovno leto esercizio
    poslovni dogovor, poslovno združenje pool
    angl. poslovni soudeleženec cointeressato
    poslovno potovanje viaggio di lavoro, viaggio d'affari
  • préj

    A) adv.

    1. (v krajšem času, hitreje) prima:
    priti prej na delo venire prima al lavoro
    čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
    čim prej quanto prima
    knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
    vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
    malo prej poc'anzi

    2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
    prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
    zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
    prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
    dan prej il giorno prima
    moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper

    3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
    dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà

    4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
    nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
    prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
    prej imenovani il sopraddetto
    prej navedeni il sopraindicato
    prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina

    B) préj ko konj.

    1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
    vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno

    2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
    prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga
  • prekoračeváti (-újem) | prekoráčiti (-im) imperf., perf.

    1. passare, oltrepassare:
    prekoračiti državno mejo passare il confine; sconfinare

    2. (preseči, presegati stopnjo) superare; eccedere:
    prekoračiti dovoljeno hitrost superare il limite di velocità
    prekoračiti pristojnosti eccedere le competenze
    pren. prekoračiti sedemdeseto leto passare, superare, varcare la settantina
  • prestópen (-pna -o) adj. di passaggio; di cambio (del treno)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. prestopna rima rima alternata
    prestopno leto anno bisestile
  • prihódnji (-a -e) adj. altro, futuro, prossimo, venturo; avvenire; entrante:
    prihodnjo nedeljo l'altra domenica, domenica prossima, la prossima domenica
    prihodnja leta gli anni avvenire, a venire
    prihodnje leto l'anno prossimo
    prihodnji teden la settimana entrante, la prossima settimana, la settimana prossima
    prihodnji dogodki gli avvenimenti futuri
    lingv. prihodnji čas (prihodnjik) futuro
  • priríniti (-em)

    A) perf. ➞ riniti

    1. spingere

    2. intr. pren. arrivare a fatica, raggiungere; (prilesti) uscire; (prikliti) spuntare:
    po treh urah smo pririnili do planinske koče dopo tre ore di cammino raggiungemmo la baita
    pšenica je pririnila iz zemlje il grano è spuntato

    3. pren. pren. (shajati) tirare, tirare avanti, campare, resistere;
    pririniti do zime arrivare all'inverno
    pririniti čez sedemdeseto leto aver passato la settantina

    B) priríniti se (-em se) perf. refl. farsi strada, farsi largo; ekst. raggiungere una carica:
    pririniti se do direktorja diventare direttore
  • proračúnski (-a -o) adj. di, del bilancio, bilancio (preventivo); budgetario:
    proračunska razprava discussione del bilancio
    proračunsko leto anno, esercizio finanziario
  • prōssimo

    A) agg.

    1. blizu, bližnji:
    il giardino è prossimo alla casa vrt je blizu hiše
    essere prossimo a partire odhajati na pot, pripravljati se na odhod
    parente prossimo bližnji sorodnik

    2. najbližji, prihodnji, naslednji:
    l'anno prossimo prihodnje leto

    B) m

    1. bližnji:
    ama il tuo prossimo come te stesso ljubi bližnjega kakor samega sebe

    2. ljudje, drugi:
    parlare male del prossimo opravljati druge

    3. redko sorodnik
  • qua1

    A) avv.

    1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
    vieni qua fuori pridi ven!
    entra qua dentro vstopi (sem) noter!
    sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
    qua ti volevo tukaj sem te čakal!
    qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

    2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
    guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
    qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

    3.
    in qua sem, semkaj (kraj)
    voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
    da un anno in qua že leto dni
    da un tempo in qua že nekaj časa
    da un pezzo in qua pog. že dalj časa

    4.
    di qua od tod:
    di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
    vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
    finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
    andare di qua e di là iti sem in tja
    per di qua tod:
    per di qua faremo più presto tod pridemo prej
    al di qua tostran

    B) prep.
    di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
    di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
    abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom
  • račúnski (-a -o) adj. aritmetico, di aritmetica, calcolatore; di, del calcolo:
    računska naloga compito di aritmetica
    računska napaka errore di calcolo
    mat. računska operacija operazione (aritmetica)
    osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
    računski stroj macchina calcolatrice
    ekon. računsko leto esercizio (finanziario)
  • rimontare

    A) v. tr. (pres. rimonto)

    1. ponovno namestiti, montirati

    2. šport dohiteti nasprotnike, nadomestiti razliko, nadoknaditi zamudo

    3. iti, hoditi proti toku:
    rimontare un promontorio navt. obpluti rt

    4. obrt podšivati, poddelati čevelj (delati nov spodnji del čevlja)

    B) v. intr.

    1. ponovno se vzpeti (na konja, po stopnicah):
    rimontare a cavallo ponovno zajahati konja

    2. pren. seči, segati nazaj:
    la fondazione di Roma rimonterebbe al 753 a.C. ustanovitev Rima sega nekako v leto 753 pr.n.š.
  • rôden (-dna -o) adj. fecondo, fertile; knjiž. opimo; ekst. pingue;
    rodna letina, rodno leto anno di buon raccolto
    anat. rodne (spolne)
    žleze ghiandole sessuali
    fiziol. rodna doba ženske periodo fecondo (della donna)
    rodni brat fratello carnale, germano
  • rodíti (-ím)

    A) perf., imperf.

    1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
    roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
    rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
    samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

    2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
    nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

    3. pren. procurare, portare, dare:
    tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
    pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
    bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
    PREGOVORI:
    kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

    B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

    1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
    rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
    roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
    roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
    roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
    roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

    2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
    televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
    društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
    roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
    pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
    roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
    počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
    PREGOVORI:
    pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • scodellare v. tr. (pres. scodēllo)

    1. naliti, nalivati (juho ipd.)

    2. pren. pog. šalj. tvesti, klatiti; scimprati:
    scodellare bugie klatiti laži
    scodella un figlio ogni anno vsako leto scimpra otroka
  • scolastico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. šol. šolski:
    anno scolastico šolsko leto

    2. pren. slabš. šolski

    3. filoz. sholastičen

    B) m (pl. -ci)

    1. filoz. sholastik

    2. sholast, (srednjeveški) učitelj

    3. pravo razlagalec, komentator
  • secondo2

    A) prep.

    1. po, v skladu s čim, v smeri:
    agire secondo coscienza delati po vesti
    vivere secondo natura živeti v skladu z naravo

    2. po, v skladu, glede na:
    secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
    Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
    premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
    comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami

    B) cong. kakor, kot:
    secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto