Franja

Zadetki iskanja

  • molčáti (-ím) imperf.

    1. tacere (tudi ekst.):
    topovi molčijo i cannoni tacciono

    2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
    molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
    molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente

    3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
    po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
    PREGOVORI:
    kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
    kdor molči, pritrjuje chi tace conferma
  • muōvere*

    A) v. tr. (pres. muōvo)

    1. premakniti, premikati; gibati:
    muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
    muovere la testa prikimati, odkimati
    muovere la coda mahati z repom
    muovere i primi passi shoditi
    non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

    2.
    muovere una macchina pognati stroj
    muovere una causa a qcn. koga tožiti
    muovere un inganno nastaviti past
    muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
    muovere un rimprovero pokarati, grajati

    3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
    muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
    una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
    non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

    4. šah napraviti potezo

    B) v. intr.

    1. kreniti; iti (proti):
    la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

    2. začeti, začenjati; pren. izhajati

    C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

    1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
    nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

    2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

    3. pren. upreti se

    4. biti ganjen:
    muoversi a pietà usmiliti se
    muoversi a sdegno biti ogorčen
  • nagróben (-bna -o) adj. sepolcrale, tombale, funebre:
    nagrobna plošča lastra, pietra tombale
    nagrobni govor discorso funebre
    nagrobni kamen lapide
    nagrobni napis epitaffio
    nagrobni steber cippo
  • nōbile

    A) agg.

    1. plemenit:
    di sangue nobile plemenitega rodu

    2. plemiški

    3. ekst. žlahten, vzvišen, izbran, odličen, eleganten

    4.
    piano nobile prvo nadstropje

    5. ekst. rasen, plemenski:
    animale nobile plemenska žival
    pietra nobile plemeniti kamen

    6. kem. žlahten:
    metallo nobile žlahtna kovina

    B) m, f plemič, plemkinja
  • nosílen (-lna -o) adj.

    1. portante:
    nosilni jermen spallaccio
    nosilni jarem bilanciere
    nosilni ročaj manico

    2. teh. portante, di sostegno, di supporto:
    nosilni steber supporto principale
    nosilna konstrukcija struttura portante
    grad. nosilna greda travata

    3. (glavni, najpomembnejši) principale, centrale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fot. nosilna folija foglia di supporto
    grad. nosilna plast strato portante
    aer. nosilna ploskev letala piano, superficie portante
    teh. nosilna raketa (razzo) vettore
    geol. nosilna sila reke forza (di trascinamento) della corrente
    elektr., fiz. nosilna vrv (pri žičnici) cavo portante
    nosilni val onda portante
    strojn. nosilni ležaj reggispinta
    nosilni jermen spallaccio
    arhit. nosilni kamen cuneo
    nosilni steber pilastro
    strojn. nosilni spojnik nipplo
    teh. nosilno ogrodje telaio
  • nōve

    A) agg. invar. devet:
    abito al numero nove stanujem na številki devet
    prendiamo l'autobus numero nove pojdimo z avtobusom številka devet, z devetico

    B) m invar.

    1. devet; devetica:
    la prova del nove mat. preizkus z devetico, devetični preizkus ekst. preizkusni kamen
    ha la pagella piena di nove v spričevalu so same devetice

    2. f pl. devet, deveta ura
  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • obcésten (-tna -o) adj. stradale; lungo la strada:
    obcestni jarek fossato (laterale)
    obcestni kamen paracarro; pietra miliare
    geogr. obcestna vas villaggio che si estende in lunghezza
    nareč. obcestno znamenje mestaina
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • odvalíti (-ím)

    A) perf. rimuovere, rotolare via

    B) odvalíti se (-ím se) pren.
    kamen se mi je odvalil od srca mi sono levato un peso dallo stomaco
  • ógeln (-a -o) adj. angolare, d'angolo:
    pren. ogelni kamen pietra angolare
    ogelni stolp torre d'angolo
    ogelna omara cantonale, etagêre
  • ogláditi (-im) perf.

    1. lisciare, levigare:
    ogladiti kamen levigare la pietra

    2. pren. (izoblikovati) perfezionare, formare
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • paláča (-e) f palazzo; (v Benetkah) ca':
    doževa palača palazzo ducale, del Doge
    palača Venier ca' Venier
    kraljeva palača reggia
    vladna palača palazzo del governo
    občinska palača (hiša) palazzo di città, palazzo comunale, municipio
    palača OZN Palazzo dell'ONU, Palazzo di vetro
    PREGOVORI:
    zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
  • paragone m

    1. primera, primerjava; primer:
    paragone calzante ustrezna primerjava
    termini del paragone elementa primerjave
    in paragone di, a paragone di v primeri s
    mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
    non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
    portare un paragone navesti primer

    2. kem.
    oro di fine paragone fino zlato
    pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
    PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • peklénski (-a -o) adj.

    1. infernale, dell'inferno:
    peklenski ogenj il fuoco dell'inferno

    2. pren. (hudoben) malvagio, satanico, diabolico

    3. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) d'inferno. dell'inferno, infernale, bestiale; cane:
    peklenska vročina un caldo d'inferno
    peklenski mraz un freddo infernale, un freddo cane
    prestajati peklenske muke soffrire le pene dell'inferno
    min. peklenski kamen pietra infernale
    peklenski stroj ordigno esplosivo, bomba a orologeria
  • perílen (-lna -o) adj. di, della biancheria:
    perilni kamen lavatoio
  • pila f

    1. (mostni) steber

    2. kamnito korito:
    pila dell'acqua santa (acquasantiera) relig. kropilni kamen

    3. kup, skladovnica; nareč. fičniki

    4.
    pila elettrica električna baterija
    pila atomica, nucleare atomski reaktor
  • pogáča (-e) f

    1. gastr. focaccia; schiacciata, crescenza:
    krstna, ženitovanjska pogača focaccia battesimale, nuziale

    2. agr. panello:
    oljna pogača panello di semi oleosi
    PREGOVORI:
    zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača a granello a granello, s'empie lo staio e si fa il monte
  • polágati (-am) | položíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. adagiare, appoggiare, deporre, posare, mettere:
    položiti glavo posare il capo
    polagati otroka v zibko adagiare il bambino nella culla

    2. (dati, dajati na določeno mesto) posare, porre, fondare; stendere:
    polagati cevi, kable posare tubi, cavi
    polagati tlak pavimentare, selciare, lastricare
    polagati temeljni kamen porre la prima pietra
    polagati temelje gettare, porre le fondamenta

    3. (dati, dajati živini krmo) dar da mangiare (alle bestie)

    4. (leči jajce, jajčece) deporre (le uova)

    5. (plačati, plačevati; dati, dajati) pagare; depositare:
    položiti kavcijo pagare la cauzione

    6. pog. (povzročiti, da mora kdo leči) costringere a letto:
    pljučnica ga je položila za tri tedne la polmonite lo costrinse a letto per tre settimane

    7. pren. dare un tono di; velare:
    položiti grožnjo v glas dare un tono di minaccia alla voce, velare la voce di minaccia

    8. (odložiti, tudi pren. )
    položiti slušalko deporre la cornetta
    položiti orožje deporre le armi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. pren. položiti izpit dare l'esame, superare l'esame, passare l'esame
    pog. pren. polagati račun rendere conto, dare il rendiconto
    pren. polagati upe v koga, na koga porre le speranze in qcn.
    pren. veliko polagati na kaj tenere in gran conto qcs.
    pren. polagati kaj na srce komu raccomandare caldamente qcs. a qcn.
    igre polagati karte giocare a carte
    pren. položiti vse karte mettere le carte in tavola
    pren. položiti roko na koga mettere le mani addosso a qcn., picchiare qcn.
    pren. položiti roko nase suicidarsi
    pren. položiti roko na srce mettere la mano sul cuore, essere sincero
    pren. položiti žensko possedere una donna
    pren. položiti koga čez koleno bastonare qcn., sculacciare qcn.
    polagati (napeljati)
    inštalacije installare
    navt. polagati na ogrodje invasare (nave)
    polagati (komu) na usta imbeccare (qcn.)

    B) položíti se (-ím se) perf. refl. (uleči se) stendersi, coricarsi