Franja

Zadetki iskanja

  • kóli členek (z oziralnimi zaimki, prislovi, vezniki za poudarjanje posplošenosti)

    1. kakor koli (kakorkoli) comunque

    2. kdor koli (kdorkoli) chiunque

    3. kamor koli (kamorkoli) dovunque

    4. kjer koli (kjerkoli) dovunque
  • kóst (-í) f

    1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
    človeške kosti ossa (umane)
    živalske kosti ossi (animali)
    kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
    prelom kosti frattura di un osso
    pes gloda kost il cane rode un osso
    pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
    pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
    pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
    pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
    pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
    pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

    2. bot. (koščica sadu) nocciolo

    3. (pl. pren. ossa)
    vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
    tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
    kost (suhec) uomo scheletrito
    anat. bedrna kost (stegnenica) femore
    vet. divja, mrtva kost ganglio
    anat. kost sramnica pube
    med. fisura kosti fessura dell'osso
    anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
    križna kost (križnica) osso sacro
    obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

    4.
    ribja kost lisca, spina di pesce
    sipina kost osso di seppia

    5. zool. (material) osso:
    ribja kost osso di balena
    slonova kost avorio
  • kòš (-a) m

    1. gerla:
    agr. gnojni koš carro del letame
    pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna

    2. cesta, cesto; canestro, paniere:
    koš za papir cestino (della carta straccia)

    3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino

    4. anat.
    prsni koš cassa, gabbia toracica

    5. šport. canestro, cesto:
    metati, streljati na koš tirare a canestro
    zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro

    6. navt. (jamborni koš) coffa

    7. žarg. mont.
    dvigalni koš gabbia (di estrazione)

    8. (velika količina) mucchio; palata:
    na koše a mucchi, a palate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
    metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
    ne soditi v isti koš non essere uguali
    romati v koš essere cestinato
    agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
    čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
    zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
    gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
    avt. prekucni koš cassone ribaltabile
    teh. sesalni koš succhieruola
  • kováški (-a -o) adj. obrt. di, del, da fabbro:
    kovaški meh mantice del fabbro
    kovaška klada matrice da fucinare
    kovaške klešče tenaglie da fabbro
    kovaško ognjišče focolare (del fabbro), fucina
    kovaška stiskalnica fucinatrice
    kovaška torba ferriera
    kovaško kladivo maglio; mazza
    kovaško stiskalo presella
    pren. sopsti kakor kovaški meh sbuffare, soffiare come un mantice
  • krájcar (-ja) m

    1. centesimo (di fiorino austriaco)

    2. ekst. denaro, quattrino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti niti krajcarja non avere il becco d'un quattrino
    gledati na vsak krajcar essere parsimonioso; essere avaro, spilorcio
    biti si podobna kakor krajcar krajcarju somigliarsi come due gocce d'acqua
  • Krístus (-a) m

    1. rel. Cristo:
    Jezus Kristus Gesù Cristo
    (pri štetju let) pred Kristusom, po Kristusu avanti, dopo Cristo
    pren. biti kakor Kristus essere come un cristo, essere un povero cristo

    2. um. Cristo:
    Giottov Kristus Cristo giottesco

    3. inter. (za izražanje začudenja, strahu) Gesù!; Gesù mio!; santo cielo!
  • kúpiti (-im) | kupováti (-újem) perf., imperf.

    1. comprare, acquistare:
    kupiti avto, hišo comprare l'automobile, la casa
    kupiti za smešno ceno, po nizki ceni comprare a prezzo irrisorio, a buon prezzo
    kupiti za drag denar, po visoki ceni comprare caro, a caro prezzo
    kaj kupiti iz druge roke comprare qcs. di seconda mano

    2. (podkupiti, podkupovati) comprare, corrompere:
    sodnik se ni dal kupiti il giudice non si lasciò corrompere

    3. igre comprare (una carta):
    evf. pri sosedovih bodo kupili la vicina sta per partorire
    pren. kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco
    pren. kakor sem kupil, tako prodam come l'ho comprata così la vendo
  • kúžek (-žka) m dem. od kuža cagnolino:
    pren. držati se kakor polit kužek essere come un pulcino bagnato
  • lana f

    1. volna:
    di lana volnen
    buona lana pren. pretkanec, lopov
    essere della stessa lana biti enake baže
    questioni di lana caprina pravda za oslovo senco
    lana cardata mikana volna

    2. ekst.
    lana di legno lesna volna
    lana di vetro steklena volna

    3. puh (pod pohištvom)
    PREGOVORI: meglio dar la lana che la pecora preg. bolje dati volno kakor živo ovco
  • lavato agg. umit, opran:
    bianco come un panno lavato bled kakor zid
  • ležáti (-ím) imperf.

    1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
    ležati v postelji stare a letto
    ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
    ležati kot mrtev giacere immobile
    ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
    ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale

    2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
    tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
    na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati

    3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con

    4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
    dežela leži na severu la regione si trova nel nord
    organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale

    5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
    po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte

    6. (izraža stanje osebka)
    ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
    ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
    ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
    igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
    pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
    to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
    do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
    povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
    pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
    odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
    vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
    ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
    ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
    pren. ležati v prahu giacere nella polvere
    ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
    pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
    mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
    ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
  • líti (líjem) imperf. ➞ zaliti

    1. diluviare, piovere (a dirotto), cadere, scorrere, grondare; inondare

    2. (liti solze) piangere, versare lacrime; (liti luč) mandare luce:
    luna lije bled svit la luna manda una luce pallida

    3. knjiž. (širiti se) diffondersi, spargersi

    4. (množično se premikati) riversarsi:
    po vseh poteh so lili begunci v mesto per tutte le strade si riversavano i profughi alla volta della città

    5. impers. piovere:
    lije kakor iz škafa, vedra, kakor za stavo piove a catinelle, a dirotto

    6. (ulivati) fondere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
    pog. kar lilo je iz njega aveva una forte diarrea
  • lízati (lížem)

    A) imperf. ➞ polizati

    1. leccare:
    mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
    lizati sladoled leccare un gelato

    2. pejor. sbaciucchiare

    3. pren. lambire:
    ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto

    4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
    pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
    boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi

    B) lízati se (lížem se) imperf. refl.

    1. leccarsi

    2. sbaciucchiarsi; pog.
    vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può
  • ljúbo adv.

    1. amorevolmente; ekst. lievemente:
    vetrič ljubo pihlja spira una lieve brezza

    2. (v povedni rabi)
    biti (komu) ljubo aver caro, gradire, piacere
    ljubo mi bo, če me boste obiskali avrò caro se viene a trovarmi
    ni ji bilo ljubo, da so se sprli le dispiacque di aver litigato
    stori, kakor ti je ljubo fa' come ti pare e piace
  • lój (-a) m

    1. vet. sego; pren.
    iti kakor po loju andare liscio
    pren. goditi se (komu) kot črvu v loju stare come un pascià

    2. fiziol. sebo
  • lokomotíva (-e) f strojn. locomotiva:
    kurjač lokomotive il fuochista della locomotiva
    sopihati kakor lokomotiva sbuffare come una locomotiva
    normalnotirna, ozkotirna lokomotiva locomotiva a scartamento normale, a scartamento ridotto
    dizel, parna, električna lokomotiva locomotiva diesel, a vapore, elettrica
    premikalna (ranžirna)
    lokomotiva locomotiva di manovra
    pren. trgovina je lokomotiva razvoja il commercio è forza trainante dello sviluppo


  • A) adv. nareč.

    1. ma, quanto:
    ma ste neumni ma quant'è sciocco

    2. (ja) ma, sì, già:
    ma, kakor se vzame ma, dipende

    B) konj. (pa, ampak) ma, però:
    ma vi niste iz naših krajev ma lei non è delle nostre parti
  • máčka (-e) f

    1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
    mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
    mačke se gonijo i gatti sono in fregola
    mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
    pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
    biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
    prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
    angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

    2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
    da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
    pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
    pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
    pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
    igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
    zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
    zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
    morska (zamorska)
    mačka cercopiteco (Cercopithecus)
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
    še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco
  • male

    A) avv.

    1. slabo:
    comportarsi male slabo se obnašati
    dire male di qcn. opravljati koga

    2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
    di male in peggio zmeraj slabše
    essere male in arnese pren. biti v slabi koži
    restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
    sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
    vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

    3. slabo, nepravilno, nepopolno:
    pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

    B) inter. slabo:
    non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

    C) m

    1. zlo; krivda, greh:
    genio del male zli duh, zlobnež

    2. zlo, škoda:
    andare a male pokvariti se, iti po zlu
    aversene a male biti užaljen
    voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

    3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
    mal caduco božjast
    mal di denti zobobol
    mal di mare morska bolezen
    mal sottile jetika, sušica
    mal di testa glavobol
    sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
    mal del paese pren. domotožje

    4. bot. bolezen
    PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
    non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
    chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal
  • máslo (-a) n

    1. burro:
    sveže, žarko maslo burro fresco, rancido
    kuhano, surovo maslo burro fuso, burro
    čajno maslo burro da tavola, di cremeria
    kakavovo maslo burro di cacao
    kokosovo maslo burro vegetale
    štručka masla panetto di burro
    na maslu ocvrta jajca uova al burro
    gastr. riž na maslu, z maslom riso al burro, col burro
    pren. maslo ali topovi burro o cannoni

    2. pren.
    to je njegovo maslo questo (pasticcio) l'ha combinato lui
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    iti kakor po maslu filare liscio come l'olio
    fiziol. ušesno maslo cerume
    gastr. sardelno maslo pasta di acciughe