Franja

Zadetki iskanja

  • furbesco agg. (m pl. -chi) zvijačen, prekanjen, lopovski:
    lingua furbesca rokovnjaški jezik
    il furbesco rokovnjaščina
  • furfantino agg. lopovski:
    lingua furfantina rokovnjaški jezik, rokovnjaščina (žargon podzemlja)
  • gentile1 agg.

    1. ljubezniv, prijazen, vljuden:
    gentile signore, signora, signorina spoštovani gospod, spoštovana gospa, gospodična (v pismih)
    gentili spettatori, ascoltatori rtv dragi gledalci, dragi poslušalci

    2. ljubek, nežen; krhek:
    lineamenti gentili nežne, ljubke poteze
    il gentil sesso nežni spol
    legno gentile mehak les

    3. vzvišen, plemenit, žlahten:
    animo gentile plemenita duša

    4. knjižno omikan, prefinjen, izbran:
    l'idioma, il parlar gentile pren. italijanski jezik
  • gláditi (-im) imperf. ➞ zgladiti

    1. lisciare, levigare, polire, limare:
    gladiti površino levigare la superficie

    2. pren. polire, perfezionare:
    gladiti jezik polire la lingua

    3. (božati) lisciare; accarezzare:
    gladiti brado lisciare la barba
    gladiti otroka accarezzare il bambino

    4.
    gladiti spor comporre, appianare una lite, un contrasto
  • góvor (-a) m

    1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
    motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
    obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
    spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
    dar govora dono della parola
    imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

    2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
    seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
    svoboda govora libertà di parola

    3. (pogovor) discorso:
    napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
    o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
    (v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
    'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

    4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
    pog. imeti, držati govor tenere un discorso
    nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
    otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
    pozdravni govor indirizzo di saluto
    slavnostni govor discorso ufficiale
    nagrobni govor orazione funebre

    5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
    knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
    otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
    likovni govor linguaggio figurativo
    lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
    lingv. premi, direktni govor discorso diretto
  • góvoren (-rna -o) adj. del discorso, della parola, orale, verbale; parlato:
    govorna sposobnost dono della parola, capacità di parlare
    govorno in pisno sporazumevanje comunicazione verbale e scritta
    govorni organi organi fonatori
    med. govorne motnje logopatia; paralalia
    govorne napake disturbi, difetti di pronuncia
    pošta govorna enota scatto
    lingv. govorni jezik lingua parlata, parlato
    rad. govorni del oddaje (posnetek) speakeraggio
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • gŕd (-a -o) adj.

    A)

    1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
    grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

    2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
    grdi naklepi cattive intenzioni
    grde navade brutte, cattive abitudini
    grde besede parole sconce, sgarbate
    imeti grd jezik esere una malalingua
    evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

    3. (slab) brutto, cattivo:
    grda cesta una cattiva strada
    grdo vreme brutto, cattivo tempo
    grda pomlad primavera piovosa

    4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
    grdi spomini brutti ricordi

    5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
    grda bolečina forte dolore
    grda napaka errore madornale
    grda rana brutta ferita

    6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
    grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
    grd skopuh spilorcio, avaraccio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grd jezik linguaccia
    grd padec cascata, capitombolo
    grda beseda parolaccia
    grda navada andazzo, malvezzo
    grda šala bidone, tiro
    grda ženska megera

    B) gŕdi (-a -o) m, f, n
    grdi, grda brutto, brutta
    grdo il brutto
    tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
    spreti se do grdega avere un forte diverbio
    hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo
  • impastato agg.

    1. umazan, blaten:
    lingua impastata sluzast, lepljiv jezik

    2. tisk nejasen (tisk)

    3. pren. poln, prežet:
    uomo impastato di pregiudizi človek, poln predsodkov
    occhi impastati di sonno zaspane oči
  • impossessarsi v. rifl. (pres. mi impossēsso)
    impossessarsi di prisvojiti, prisvajati si kaj; polastiti, polaščati se česa:
    impossessarsi di una lingua obvladati jezik, naučiti se jezika
  • islándski (-a -o) adj. geogr. islandese:
    min. islandski dvolomec spato d'Islanda
    lingv. islandski jezik (lingua) islandese
    bot. islandski lišaj lichene d'Islanda (Cetralia islandica)
  • ísti (-a -o)

    A) adj.

    1. stesso, medesimo, identico:
    rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
    en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
    hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

    2. pog. (enak) stesso, uguale:
    nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
    pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
    pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
    ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
    v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
    v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
    pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
    (človek) istih let coetaneo

    B) ísti (-a -o) m, f, n

    1. isti, ista lo stesso, la stessa

    2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
    goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
    biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima
  • izplazljiv (-a -o) adj. zool. protrattile:
    izplazljiv jezik lingua protrattile
  • iztégniti (-em) | iztegováti (-újem)

    A) perf., imperf. estendere, stendere, allungare:
    iztegniti roko stendere la mano
    izstegniti vrat allungare il collo
    iztegniti jezik dire, spifferare
    iztegovati jezike malignare, sparlare
    pren. iztegniti pete tirare le cuoia
    evf. iztegovati prste rubare, sgraffignare
    iztegniti vse štiri od sebe stravaccarsi
    evf. iztegovati roko mendicare
    pren. iztegovati vrat curiosare, osservare con curiosità

    B) iztégniti se (-em se) /iztegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. stendersi, sdraiarsi
  • jéder (-dra -o) adj.

    1. (čvrst, krepek) sodo, compatto; robusto:
    jedre prsi seno sodo

    2. pren. (nazoren, sočen) succoso, denso, sostanzioso, conciso, ricco:
    jeder jezik una lingua ricca
  • jelénov (-a -o) adj. di, del cervo; cervino:
    jelenovo meso carne di cervo
    jelenova koža pelle di cervo
    gastr. jelenova sol carbonato d'ammonio
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
  • jezíček (-čka) m

    1. dem. od jezik linguetta

    2. (jeziku podoben predmet) linguetta:
    jeziček konzerve linguetta apriscatola
    muz. jeziček (na instrumentu) linguetta, ancia
    jeziček samokresa grilletto
    jeziček na tehtnici ago, lametta (della bilancia)

    3. anat. ugola;
    jeziček mu teče ha la parlantina sciolta
    pren. biti jeziček na tehtnici essere l'ago della bilancia
  • káča (-e) f

    1. zool. serpente, serpe, biscia, rettile:
    kača se levi il rettile muta pelle
    kača se plazi, piči, sika il serpente striscia, morde, sibila
    nestrupena, strupena kača serpente non velenoso, velenoso
    pren. železna kača treno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gojiti, greti, rediti kačo na prsih nutrire, scaldare una serpe in seno
    pren. imeti kačo v žepu essere al verde
    pren. imeti jezik kot kača rep avere la battuta pronta, la lingua puntuta
    pren. zadeva je kot povest o jari kači una storia che sembra non voler finire
    biti strupen kot kača essere una vipera
    navadna morska kača serpente di mare (Laticauda laticauda)
    rogata kača vipera (Aspis cerastes)
    smrtna kača vipera della morte (Acantophis antarticus)

    2. pren. lunga fila

    3. pejor. (hudoben, zahrbten človek) serpente, serpe; (hudobna ženska) serpe, vipera

    4. zool.
    morske kače idrofidi (sing. -e) (Hydrophiidae)
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
  • káčji (-a -e) adj.

    1. di serpente, di vipera:
    kačji pik, ugriz morso di serpente
    kačji strup veleno di serpente
    kačje gnezdo nido di vipere (tudi pren.)
    kačja gibčnost pren. agilità del serpente

    2. zool.
    kačji pastir libellula (Libellula depressa)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kačji jezik lingua velenosa; bot. ofioglosso (Ophioglossum)
    bot. kačji les (brogovita) viburno, lantana (Viburnum lantana)
    pog. šalj. kačja slina acquavite
    bot. kačja črešnja mezereo (Daphne mezereum)
    bot. kačja glava succiamele (Orobanche speciosa)
    bot. kačja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
    zool. kačje šilo nerofide (Nerophis ophidion)
    bot. kačji jezik albero del pane (Aretocarpus integrifolia)
    ekst. kačji lev la scorza del serpente
  • kátedra (-e) f

    1. šol. (stolica in učiteljsko mesto) cattedra:
    katedra za slovenski jezik cattedra di lingua slovena

    2. redko (govorniški oder) tribuna, podio