furbesco agg. (m pl. -chi) zvijačen, prekanjen, lopovski:
lingua furbesca rokovnjaški jezik
il furbesco rokovnjaščina
Zadetki iskanja
- furfantino agg. lopovski:
lingua furfantina rokovnjaški jezik, rokovnjaščina (žargon podzemlja) - gentile1 agg.
1. ljubezniv, prijazen, vljuden:
gentile signore, signora, signorina spoštovani gospod, spoštovana gospa, gospodična (v pismih)
gentili spettatori, ascoltatori rtv dragi gledalci, dragi poslušalci
2. ljubek, nežen; krhek:
lineamenti gentili nežne, ljubke poteze
il gentil sesso nežni spol
legno gentile mehak les
3. vzvišen, plemenit, žlahten:
animo gentile plemenita duša
4. knjižno omikan, prefinjen, izbran:
l'idioma, il parlar gentile pren. italijanski jezik - gláditi (-im) imperf. ➞ zgladiti
1. lisciare, levigare, polire, limare:
gladiti površino levigare la superficie
2. pren. polire, perfezionare:
gladiti jezik polire la lingua
3. (božati) lisciare; accarezzare:
gladiti brado lisciare la barba
gladiti otroka accarezzare il bambino
4.
gladiti spor comporre, appianare una lite, un contrasto - góvor (-a) m
1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta
2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola
3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'
4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre
5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto - góvoren (-rna -o) adj. del discorso, della parola, orale, verbale; parlato:
govorna sposobnost dono della parola, capacità di parlare
govorno in pisno sporazumevanje comunicazione verbale e scritta
govorni organi organi fonatori
med. govorne motnje logopatia; paralalia
govorne napake disturbi, difetti di pronuncia
pošta govorna enota scatto
lingv. govorni jezik lingua parlata, parlato
rad. govorni del oddaje (posnetek) speakeraggio - govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - gŕd (-a -o) adj.
A)
1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio
2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea
3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa
4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi
5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita
6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera
B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo - impastato agg.
1. umazan, blaten:
lingua impastata sluzast, lepljiv jezik
2. tisk nejasen (tisk)
3. pren. poln, prežet:
uomo impastato di pregiudizi človek, poln predsodkov
occhi impastati di sonno zaspane oči - impossessarsi v. rifl. (pres. mi impossēsso)
impossessarsi di prisvojiti, prisvajati si kaj; polastiti, polaščati se česa:
impossessarsi di una lingua obvladati jezik, naučiti se jezika - islándski (-a -o) adj. geogr. islandese:
min. islandski dvolomec spato d'Islanda
lingv. islandski jezik (lingua) islandese
bot. islandski lišaj lichene d'Islanda (Cetralia islandica) - ísti (-a -o)
A) adj.
1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo
2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo
B) ísti (-a -o) m, f, n
1. isti, ista lo stesso, la stessa
2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima - izplazljiv (-a -o) adj. zool. protrattile:
izplazljiv jezik lingua protrattile - iztégniti (-em) | iztegováti (-újem)
A) perf., imperf. estendere, stendere, allungare:
iztegniti roko stendere la mano
izstegniti vrat allungare il collo
iztegniti jezik dire, spifferare
iztegovati jezike malignare, sparlare
pren. iztegniti pete tirare le cuoia
evf. iztegovati prste rubare, sgraffignare
iztegniti vse štiri od sebe stravaccarsi
evf. iztegovati roko mendicare
pren. iztegovati vrat curiosare, osservare con curiosità
B) iztégniti se (-em se) /iztegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. stendersi, sdraiarsi - jéder (-dra -o) adj.
1. (čvrst, krepek) sodo, compatto; robusto:
jedre prsi seno sodo
2. pren. (nazoren, sočen) succoso, denso, sostanzioso, conciso, ricco:
jeder jezik una lingua ricca - jelénov (-a -o) adj. di, del cervo; cervino:
jelenovo meso carne di cervo
jelenova koža pelle di cervo
gastr. jelenova sol carbonato d'ammonio
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale) - jezíček (-čka) m
1. dem. od jezik linguetta
2. (jeziku podoben predmet) linguetta:
jeziček konzerve linguetta apriscatola
muz. jeziček (na instrumentu) linguetta, ancia
jeziček samokresa grilletto
jeziček na tehtnici ago, lametta (della bilancia)
3. anat. ugola;
jeziček mu teče ha la parlantina sciolta
pren. biti jeziček na tehtnici essere l'ago della bilancia - káča (-e) f
1. zool. serpente, serpe, biscia, rettile:
kača se levi il rettile muta pelle
kača se plazi, piči, sika il serpente striscia, morde, sibila
nestrupena, strupena kača serpente non velenoso, velenoso
pren. železna kača treno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gojiti, greti, rediti kačo na prsih nutrire, scaldare una serpe in seno
pren. imeti kačo v žepu essere al verde
pren. imeti jezik kot kača rep avere la battuta pronta, la lingua puntuta
pren. zadeva je kot povest o jari kači una storia che sembra non voler finire
biti strupen kot kača essere una vipera
navadna morska kača serpente di mare (Laticauda laticauda)
rogata kača vipera (Aspis cerastes)
smrtna kača vipera della morte (Acantophis antarticus)
2. pren. lunga fila
3. pejor. (hudoben, zahrbten človek) serpente, serpe; (hudobna ženska) serpe, vipera
4. zool.
morske kače idrofidi (sing. -e) (Hydrophiidae)
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda - káčji (-a -e) adj.
1. di serpente, di vipera:
kačji pik, ugriz morso di serpente
kačji strup veleno di serpente
kačje gnezdo nido di vipere (tudi pren.)
kačja gibčnost pren. agilità del serpente
2. zool.
kačji pastir libellula (Libellula depressa)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kačji jezik lingua velenosa; bot. ofioglosso (Ophioglossum)
bot. kačji les (brogovita) viburno, lantana (Viburnum lantana)
pog. šalj. kačja slina acquavite
bot. kačja črešnja mezereo (Daphne mezereum)
bot. kačja glava succiamele (Orobanche speciosa)
bot. kačja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
zool. kačje šilo nerofide (Nerophis ophidion)
bot. kačji jezik albero del pane (Aretocarpus integrifolia)
ekst. kačji lev la scorza del serpente - kátedra (-e) f
1. šol. (stolica in učiteljsko mesto) cattedra:
katedra za slovenski jezik cattedra di lingua slovena
2. redko (govorniški oder) tribuna, podio