rispettare v. tr. (pres. rispētto)
1. spoštovati:
persona che si rispetti spoštovanja vreden človek
2. spoštovati, ceniti, upoštevati; varovati:
rispettare i diritti altrui spoštovati, upoštevati tuje pravice
rispettare un monumento varovati spomenik
rispettare la propria firma pren. varovati dobro ime, ugled
3. upoštevati, ravnati se (po):
rispettare un consiglio upoštevati nasvet
rispettare le feste relig. posvečevati praznike
rispettare la grammatica ravnati se po slovničnih pravilih
rispettare la legge ravnati se po zakonu
4. držati, izpolniti, izpolnjevati:
rispettare la promessa izpolniti obljubo
Zadetki iskanja
- rispētto m
1. spoštovanje
rispetti pl. izrazi spoštovanja:
avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
parlare con rispetto spoštljivo govoriti
i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
uomo di rispetto evfemistično mafijaš
2. spoštovanje, upoštevanje:
con rispetto parlando oprostite izrazu
mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče
3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
in rispetto sorazmerno s, z
rispetto a v primerjavi s, z
considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov
4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)
5. navt. rezerva, nadomestni del:
ancora di rispetto nadomestno sidro - rodbínski (-a -o) adj. di famiglia, familiare; gentilizio:
rodbinska grobnica tomba di famiglia
rodbinska vez parentado
rodbinski grb stemma gentilizio
rodbinsko ime cognome, nome di famiglia
jur. rodbinsko pravo diritto familiare - salvare
A) v. tr. (pres. salvo)
1. rešiti, reševati:
salvare un naufrago rešiti brodolomca
salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela
2. obvarovati:
la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
salvare la porta šport ubraniti gol
3. nareč. shraniti
B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)
1. rešiti, reševati se:
si salvi chi può! reši se, kdor more!
salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti
2. zateči, zatekati se
3. zavarovati, zaščititi se pred
4. relig. odrešiti se, zveličati se - si1 pron. se, si (sebe, sebi)
1. (s povratnimi glagoli)
si rade ogni giorno brije se vsak dan
si stupisce di tutto vsemu se čudi
2. (s povratnimi glagoli s predmetom v 3. sklonu)
in poco tempo si è fatto un nome v kratkem času si je ustvaril ime
3. (v brezosebni rabi)
non si vive di solo pane ne živiš, človek ne živi samo od kruha
4. (v pasivni rabi)
non si fa credito ne dajemo na kredit
affittasi (v oglasih) oddaja se, oddajamo - skrúniti (-im) perf.
1. profanare, violare:
skruniti grob profanare una tomba
2. pren. oltraggiare, offendere:
skruniti čast, dobro ime oltraggiare l'onore, la reputazione - snóven (-vna -o) adj. materiale; materico; lingv.
snovno ime nome concreto - sporcare
A) v. tr. (pres. spōrco) umazati (tudi pren.):
sporcare il vestito umazati obleko
sporcare il proprio nome umazati si ime
B) ➞ sporcarsi v. rifl. (pres. mi spōrco) umazati se (tudi pren.) - spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)
A) perf., imperf.
1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.
2. cambiare, alterare:
spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza
3. trasformare; convertire; commutare:
spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
spremeniti v kašo spappolare
spremeniti v kis acetificare
spremeniti v kost ossificare
spremeniti objekt oggettivare
soc. spremeniti v potrošno blago mercificare
B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
spremeniti se na bolje cambiare in meglio
voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
PREGOVORI:
časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis - stanovníški (-a -o) adj. lingv.
stanovniško ime (ime po kraju bivanja) nome domiciliare - svêtel (-tla -o)
A) adj.
1. chiaro; biondo:
svetel les legno chiaro
svetli lasje capelli biondi
svetlo pivo birra chiara
2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
svetla zvezda astro splendente, luminoso
3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
svetlo upanje fulgida speranza
4. limpido, argentino:
svetel zvok suono argentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
grad. svetla odprtina luce
psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità
B) svètli (-a -o) m, f, n
priti na svetlo venire alla luce
oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno - svetíti (-im)
A) imperf.
1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda
2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
že sveti beli dan s'è fatto già giorno
v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi
B) svetíti se (-im se) imperf. refl.
1. brillare, luccicare, risplendere:
mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano
2. pren. riflettersi, stagliarsi:
cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce - tí (têbe) pron.
1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te
2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!
3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini
4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro
5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!
6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te - tōgliere*
A) v. tr. (pres. tōlgo)
1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
togliere un divieto odpraviti prepoved
togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
togliersi la fame nasititi se, odteščati se
togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
togliere qcn. dal mondo umoriti koga
togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
togliere via odstraniti, zbrisati
togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho
2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
togliere l'onore onečastiti
togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
togliersi la vita vzeti si življenje
3. odšteti; odvzeti del
4. rešiti, reševati:
togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije
5. pog. kupiti, kupovati
B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja - umétniški (-a -o) adj. d'arte, dell'arte, artistico:
umetniški izraz linguaggio artistico
umetniški čut, dar senso, talento artistico
umetniško ime nome d'arte, (nome) in arte
umetniške smeri correnti dell'arte
umetniški vodja direttore artistico
umetniška razstava, galerija mostra (artistica), galleria d'arte
umetniški predmeti iz slonovine avori
umetniško naslanjalo tergale
Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò A. de C. in arte Totò - ústa (úst) n pl.
1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare
3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo - verginità f
1. devištvo, deviškost:
voto di verginità relig. zaobljuba večnega devištva
2. pren. nedotaknjenost, neomadeževanost, poštenost:
rifarsi una verginità povrniti si ugled, spoštovanje, dobro ime - ví (vé vé) pron.
1. voi:
vsi delamo, vi pa spite noi tutti lavoriamo, mentre voi (voialtri) dormite
blagor vam! beati voi!
gorje vam! poveri voi!
2. (izraža osebo, ki jo govoreči vika) lei; knjiž. ella:
ogovarjati koga z vi dare del lei a qcn.
3. (v dajalniku izraža svojino, osebno prizadetost)
kako vam je ime? (lei) come si chiama?
to so vam bili lepi časi quelli sì erano bei tempi!
4. (izraža človeka nasploh)
hudo je, če vas tako zaničujejo è grave se ti disprezzano così, se si è disprezzati così - volgare
A) agg.
1. ljudski, domač (zlasti jezik):
nome volgare ljudsko ime
2.
era volgare naše štetje (po Kristusu)
3. pren. slabš. navaden, vsakdanji
4. prostaški, vulgaren
B) m jezik vulgarni jezik:
il volgare italiano, latino vulgarna italijanščina, latinščina
dire una cosa in buon volgare pren. povedati kaj odkrito, brez dlake na jeziku - vráčati (-am) | vrníti (-em)
A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
vrniti obisk restituire una visita
vrniti voščila contraccambiare gli auguri
vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
vračati zaupanje ridare fiducia
vrniti komu moč restituire le forze
šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
vračati obisk rendere la visita, rivisitare
vračati vabilo rinvitare
vračati zaseženo imetje derequisire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza
B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
PREGOVORI:
priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa