Franja

Zadetki iskanja

  • zezzio m (pl. -ii)

    1. pog. toskansko žvižg, zavijanje vetra

    2. pren. hud ukor, ostro oštevanje
  • zuffa f

    1. tepež, boj

    2. prepir

    3. hud spor, ostra polemika
  • animazione f

    1. oživitev; živahnost; zagnanost:
    parlare con animazione govoriti živahno, zagnano

    2. vrvež, gneča:
    c'era grande animazione in paese v vasi je bil hud vrvež
  • arnese m

    1. priprava, orodje:
    gli arnesi del fabbro kovaško orodje

    2. pog. predmet, stvar, zadeva, onega:
    a che serve quell'arnese? čemu služi tista zadeva?

    3. oprava, obleka:
    vuoi che mi presenti in quest'arnese? hočeš, da se pokažem tako oblečen?

    4. gospodarsko ali telesno stanje:
    essere bene, male in arnese biti v dobrem, slabem stanju
    rimettersi in arnese gospodarsko si opomoči

    5. pog. slabš. malopridnež, falot, lopov:
    è un pessimo arnese hud malopridnež je
  • attēnti

    A) inter. voj. pozor! mirno!:
    attenti al cane pozor, hud pes!

    B) m voj. drža mirno:
    mettersi sull'attenti postaviti se v mirno
    mettere sull'attenti pren. pripraviti koga k redu
  • bōtta1 f

    1. udarec:
    fare a botte tepsti se
    botte da orbi divje mahanje na slepo
    parare le botte pren. braniti se
    tenere botta pren. vzdržati, vztrajati, ne popustiti
    a botta calda takoj, na mestu

    2. pren. velika škoda, udarec; poraz:
    sono venuti per vincere e hanno preso una bella botta prišli so, da bi zmagali, pa so doživeli hud poraz

    3. tresk, pok

    4. zbadljive, žaljive besede:
    indirizzare una botta a qcn. komu nameniti zbadljivo besedo
    botta e risposta odrezav odgovor, milo za drago
  • brég (-a) m

    1. riva; sponda, proda:
    desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
    morski breg riva del mare, litorale
    stopiti na breg raggiungere la riva
    reka je prestopila bregove il fiume ha straripato

    2. (strmina) china, salita:
    položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
    hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
    hiša v bregu una casa sul versante
    hoditi, voziti v breg andare in salita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
    pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
    PREGOVORI:
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • buscare v. tr. (pres. busco) stakniti, priskrbeti si, pridobiti:
    buscarsi una ramanzina biti grajan
    mi son buscato un bel raffreddore staknil sem hud prehlad
    buscarle pog. stakniti jih, biti tepen
  • colpo m

    1. udarec, strel:
    un colpo di pistola strel iz pištole
    un colpo di cannone topovski strel
    colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
    senza colpo ferire brez boja
    a colpo sicuro vsekakor, gotovo
    PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

    2. udarec, sunek:
    colpo basso nizek udarec (tudi pren.)

    3.
    colpo di remi zavesljaj
    colpo di telefono telefonski klic
    dare un colpo di telefono telefonirati
    dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
    colpo di mare močen val
    colpo di vento sunek vetra
    colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
    colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
    colpo d'occhio pogled
    colpo di fortuna nenadna sreča
    colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
    colpo di scena presenetljiv preobrat
    colpo di testa nepremišljeno dejanje
    di colpo nenadoma
    sul colpo takoj
    tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma

    4.
    colpo apoplettico, colpo med. kap
    ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
    colpo di sole sončarica
    colpo d'aria lahen prehlad

    5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
    la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
    fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
    colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop

    6. podvig, drzno dejanje, udar:
    fare un colpo izvršiti drzno dejanje
    un colpo da un miliardo milijardni rop
    colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
    colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
    colpo di stato državni udar
  • dai2 inter.
    dai, non prendertela ne bodi no hud!
    dai, smettila nehaj že vendar!
    e dai uh!, uf!
  • délati (-am)

    A) imperf.

    1. lavorare:
    delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
    delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
    pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
    delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
    delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
    delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
    pog. avto dela dobro l'auto va bene
    naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

    2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
    delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
    delati pri društvu essere attivo nell'associazione

    3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
    delati malto fare la malta
    delati most fare un ponte
    delati nalogo fare il compito

    4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
    delati stroje fabbricare macchine
    delati čipke fare pizzi
    delati drva fare la legna

    5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
    kaj delaš lepega? che fai di bello?
    poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

    6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
    delati korake (korakati) camminare, marciare
    delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
    delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
    delati šale (šaliti se) scherzare
    delati zločine commettere delitti

    7. (dajati komu lastnost, značilnost)
    delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
    delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

    8. (biti v delovnem stanju)
    srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
    zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
    pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

    9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
    grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
    delati po vesti agire secondo coscienza
    delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    delati komu družbo fare compagnia a qcn.
    pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
    delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
    delati kisel obraz torcere il muso, il naso
    šport. delati stojo fare una verticale
    delati scene fare scenate
    delati komu silo ricattare qcn.
    delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
    delati po urah fare gli straordinari
    pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
    delati čudeže operare miracoli
    delati dobra dela praticare il bene
    delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
    delati čistko epurare
    delati grdega imbruttire
    delati greh peccare
    delati grobe napake sfarfallare
    delati hrup rumoreggiare
    pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
    delati kruh panificare
    delati ljubosumnega ingelosire
    delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
    čeb. delati med mellificare
    delati mlačno intiepidire
    delati napoto impacciare
    delati odgovornega responsabilizzare
    grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
    delati oporoko testare
    iron. delati pogumnega ringalluzzire
    rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
    delati ponosnega inorgoglire
    delati požrešnega ingolosire
    tisk. delati prelom impaginare
    delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
    delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
    delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
    delati silo (komu) violentare (qcn.)
    delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
    delati slovnične napake sgrammaticare
    delati test testare
    delati topno solubilizzare
    delati vino vinificare
    delati vitkega snellire
    delati vtis impressionare
    delati zamišljenega incupire
    delati žaljive kretnje sberciare
    delati živčnega innervosire
    PREGOVORI:
    obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
    kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
    prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
    vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
    obleka dela človeka l'abito fa il monaco

    B) délati se (-am se) imperf. refl.

    1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
    na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
    dan se dela si fa giorno
    mrak se dela si fa scuro

    2. fingere, fare finta, fingersi:
    delati se bolnega fingersi malato
    delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
    dela se, da spi finge di dormire
    pog. delati se važnega darsi arie
    delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    pog. delati se neumnega fare lo gnorri
    delati se nevednega fare il nesci
    pejor. delati se učenega sdottoreggiare
    šalj. delati se vsevednega fare il quamquam
  • fine1

    A) f

    1. konec:
    la fine dell'ora konec šolske ure
    fine! inter. konec!
    è il principio della fine pren. to je začetek konca
    essere in fine di vita umirati
    alla fine končno
    alla fin fine konec koncev
    in fin dei conti navsezadnje
    che fine ha fatto la mia richiesta? pren. kako je z mojo zahtevo?

    2. smrt, konec:
    che fine terribile kakšna strašna smrt
    fare una brutta fine storiti hud konec, umreti nasilne smrti

    3. propad:
    correre verso la fine drveti v propad
    PREGOVORI: buona fine e miglior principio! preg. srečno novo leto!

    B) m

    1. namen, namera, cilj, smoter:
    prefiggersi, proporsi un fine zastaviti si cilj
    secondo fine skrita namera
    a che fine? čemu?
    a fin di bene z dobrim namenom
    a fine di da bi

    2. izid, konec, uspeh:
    condurre qcs. a buon fine kaj uspešno izpeljati
    storia a lieto fine zgodba s srečnim koncem
  • fōrbici f pl.

    1. škarje:
    forbici da sarto, da parrucchiere krojaške, frizerske škarje
    avere una lingua tagliente come le forbici pren. biti hud opravljivec, imeti hudoben jezik
    usare, adoperare le forbici, dare un colpo di forbici pren. rezati, krajšati (članek, film ipd.)
    le forbici della censura pren. cenzurne škarje
    le forbici dei prezzi agricoli e industriali škarje poljedelskih in industrijskih proizvodov

    2. zool. pog. klešče (pri rakih ipd.)
  • forno m

    1. peč; pečica:
    levare il dolce dal forno vzeti pecivo iz pečice
    pollo al forno pečen piščanec
    avere una lingua che spazzerebbe un forno biti hud opravljivec, imeti dolg jezik

    2. tehn. peč:
    forno fusorio talilna peč
    alto forno visoka peč, plavž
    forno crematorio krematorij

    3. pl. med. termoterapija:
    fare i forni biti na termoterapiji

    4. pren. peč:
    d'estate la città è un forno v mestu je poleti kot v peči

    5. pren. šalj. žrelo, široko odprta usta:
    chiudi quel forno! zapri vendar to žrelo!

    6. gled. žarg. prazna dvorana:
    fare forno igrati pred prazno dvorano
  • galēra f

    1. navt., hist. galeja

    2. težka ječa; ječa, zapor:
    scontare venti anni di galera odsedeti dvajset let zapora
    avanzo di galera hud malopridnež

    3. krtača za loščenje poda
  • glavobòl (ôla) m mal di testa; med. cefalea; emicrania:
    tablete zoper glavobol compresse contro il mal di testa
    pren. povzročati hud glavobol dare forti grattacapi
  • grande

    A) agg.

    1. velik:
    sala grande velika dvorana
    fare grandi viaggi veliko potovati
    avere un gran giro d'affari imeti velik promet
    avere una gran sete biti hudo žejen
    lettera grande velika črka
    famiglia grande številna družina
    andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
    onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
    il grande Galilei veliki Galilei
    Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
    gran ciambellano veliki komornik

    2. visok, velik, krepek:
    è un uomo grande krepek mož je

    3. velik, svečan, pomemben:
    il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
    Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
    gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
    il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

    4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
    un gran bugiardo hud, velik lažnivec

    5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
    un gran bel quadro zelo lepa slika

    B) m (tudi f)

    1. odrasel, odrasla oseba:
    si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
    cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

    2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
    i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
    farsi grande bahati se, domišljati si

    3. hist. grand:
    grande di Spagna španski grand

    4. veliko, sijajno, veličina:
    ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
    riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
    fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno
  • hrèn (hréna) m bot. cren, barbaforte, rafano (Armoracia rusticana):
    gastr. naribati, nastrgati hren grattugiare il rafano
    pren. hud kot hren aspro, pungente
  • immobilizzare v. tr. (pres. immobilizzo)

    1. narediti, delati nepremičnega:
    la brutta caduta lo ha immobilizzato a letto hud padec ga je priklenil na posteljo

    2. ekon. imobilizirati, investirati v nepremičnine
  • inferire v. tr. (pres. inferisco)

    1. zadati (udarce ipd.) (tudi pren.); prizadeti:
    inferire un grave colpo alla pace mondiale zadati hud udarec svetovnemu miru

    2. (dedurre) skleniti, sklepati

    3. navt. povezati (jadra)