Franja

Zadetki iskanja

  • nuōvo

    A) agg.

    1. nov:
    addobbato a nuovo nanovo okrašen
    casa nuova nova hiša
    cose nuove novosti, novotarije
    di nuovo, di bel nuovo spet, ponovno
    generazione nuova današnja mladina
    nuovo ricco novopečeni bogataš, parveni
    nuovo di zecca povsem nov
    sposi nuovi novoporočenca
    tempi nuovi novi časi
    essere come nuovo biti kot nov, nerabljen

    2. nov, skorajšnji:
    anno nuovo novo leto

    3.
    faccia nuova nov obraz
    non mi riesce nuovo od nekod ga poznam, zdi se mi, da sem ga že nekje videl

    4. nov, prenovljen:
    rimettere a nuovo prenoviti, na novo predelati

    5. nov, drug

    6.
    nuovo del mestiere novinec, začetnik
    essere nuovo a qcs. s čim se ukvarjati od nedavnega
    PREGOVORI: anno nuovo vita nuova preg. novo leto, novo življenje

    B) m (le sing.)

    1. novo, novost

    2. trgov. novo; novost, novi izdelek
  • občínski (-a -o) adj. comunale, del comune, municipale:
    občinska hiša palazzo comunale, municipio
    občinska skupščina assemblea comunale
    občinska oblast municipalità
    občinski svet consiglio comunale
    občinska uprava amministrazione comunale
    občinski davki imposte comunali
    pog. občinski mož assessore comunale; impiegato comunale
    občinski sluga messo comunale
    občinski tajnik segretario del Comune, comunale
    občinski pesjak stabulario
    občinski zdravnik medico condotto
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • oskrbníkov (-a -o) adj. del fattore:
    oskrbnikova hiša fattoria
  • ospitale agg. gostoljuben:
    casa ospitale evfemistično javna hiša
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • ostēllo m

    1. knjižno bivališče, zavetišče:
    il paterno ostello očetova, domača hiša

    2.
    ostello della gioventù mladinsko prenočišče
  • palazzo m

    1. knjižno gosposki dvorec

    2. ekst. kraljeva, plemiška palača:
    congiura di palazzo dvorska zarota
    dama di palazzo dvorna dama

    3. palača (sedež vladnih, upravnih ustanov):
    palazzo di giustizia sodna palača, sodišče
    palazzo dello sport športna dvorana
    palazzo di vetro steklena palača (sedež OZN)
    palazzo di città, palazzo comunale mestna hiša

    4. stanovanjski blok, stolpnica

    5. slabš.
    il Palazzo oblast
  • parkíren (-rna -o) adj. di, da, per parcheggio:
    parkirna ura parchimetro, tassametro; disco orario
    avt. parkirne luči luci di posizione
    parkirni prostor area di parcheggio, parcheggio, autoparcheggio
    parkirno mesto posto macchina
    parkirna hiša autosilo
    parkirni listek scheda di parcheggio, ticket
    parkirni avtomat parchimetro
  • počítniški (-a -o) adj. di, delle vacanze; vacanziero; di villeggiatura:
    počitniški meseci i mesi delle vacanze
    počitniška kolonija colonia estiva
    počitniški dom casa di villeggiatura
    počitniška hiša seconda casa
    počitniška prikolica roulotte franc.
  • podírati (-am) | podréti (-drèm)

    A) imperf., perf.

    1. abbattere (alberi, selvaggina); ekst. uccidere; (ustreliti, streljati) colpire; investire (di veicolo)

    2. abbattere, demolire, sventrare, smantellare (edificio); smontare (tenda)

    3. (parati, sparati) scucire, disfare

    4. pren. distruggere, turbare, disturbare

    5. pren. (čustveno prizadeti) abbattere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. podreti mostove za seboj tagliarsi, bruciarsi i ponti alle spalle
    šport. podreti rekord abbattere un record
    pren. podreti kupček ruttare
    podreti veliko žensk essere un grande donnaiolo, un seduttore, un tombeur de femmes franc.
    grad. podirati odre spalcare
    voj. podirati šotore decampare
    grad. podirati zid smurare

    B) podírati se (-am se) | podréti se (-drèm se) imperf., perf. refl. abbattersi, crollare; rovinare:
    hiša se podira la casa sta crollando, è fatisciente
    zaradi tega se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    ne grem, pa če se svet podre non vado, dovesse crollare il mondo
  • pogóltniti (-em) perf.

    1. ingoiare, ingerire, trangugiare, mandar giù; deglutire:
    pren. delo mu je pogoltnilo veliko časa il lavoro gli rubò molto tempo
    pren. hiša mu je pogoltnila vse prihranke la casa gli ingoiò tutti i risparmi

    2. pren. (zamolčati, ne izreči) rimangiarsi, trangugiare, ingoiare:
    pogoltniti jezo trangugiare la bile
    pogoltniti grenko pilulo ingoiare un rospo, una pillola amara
  • pogrézati (-am) | pogrézniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. affondare, immergere; calare;
    pogrezniti vedro v vodnjak calare il secchio nel pozzo

    2. (poglabljati) approfondire; scavare

    3. pren. cullare, far sprofondare:
    glasba ga pogreza v spanje la musica lo fa sprofondare nel sonno

    4. pren. spingere, portare:
    pogrezati v obup spingere alla disperazione

    B) pogrézati se (-am se) | pogrézniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. sprofondare, cedere; affondare:
    hiša se je začela pogrezati la casa ha cominciato a sprofondare
    pogrezniti se v blato affondare nel fango
    pren. pogrezniti se v pregrehe affondare nei vizi
    zemljišče se je pogreznilo il terreno ha ceduto

    2. pren. immergersi, sprofondarsi:
    pogrezniti (zatopiti se)
    v branje sprofondare nella lettura
    pogrezniti se v spanje immergersi nel sonno
    sonce se že pogreza v morje il sole sta già tramontando (all'orizzonte) nel mare
    gospodarstvo se vedno bolj pogreza l'economia va in rovina
    izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil sparì come l'avesse inghiottito la terra
    najraje bi se pogreznil sto klafter globoko avrei voluto sprofondare dalla vergogna
  • pomálem adv.

    1. un po', alquanto:
    pomalem ji je podoben le somiglia un po'

    2. piano, lentamente:
    malo pomalem a poco a poco

    3. pren. almeno:
    hiša je pomalem vredna nekaj milijonov la casa vale almeno qualche milione
  • poprávljen (-a -o) adj. aggiustato, riparato, corretto, emendato; riattato, restaurato:
    popravljen avtomobil automobile riparata
    popravljena izdaja edizione (riveduta e) corretta
    popravljena hiša casa riattata, ristrutturata
    popravljena časopisna matrica ribattuta
  • prēda f

    1. plen:
    fare preda (di) upleniti (kaj)

    2. lovstvo plen:
    uccello da preda ptica roparica

    3. pren. oblast:
    essere in preda alla disperazione vdati se obupu
    la casa è in preda alle fiamme hiša je v plamenih
  • prefabbricato

    A) agg. gradb. prefabriciran:
    casa prefabbricata montažna hiša

    B) m gradb. prefabrikat
  • prospiciēnte agg. obrnjen proti, ki gleda na:
    casa prospiciente il giardino hiša, ki gleda na vrt
  • ráven (-vna -o)

    A) adj. diritto, retto, pari; piano, liscio; uguale:
    ravna cesta strada diritta
    mat. ravna črta linea retta, retta
    ravno zemljišče terreno piano
    čoln z ravnim dnom barca a fondo piatto
    raven kot sveča dritto come un fuso, impettito
    ravna proga rettilineo, rettifilo
    grad. ravna streha tetto piatto, lastrico solare
    sorodniki v ravni črti parenti in linea ascendentale
    ravna površina (npr. mize) superficie piana; il piano della tavola; ekst. pianale; arhit. riposo

    B) rávno (-ega) n terreno piano:
    hiša stoji na ravnem la casa sorge su un terreno, un tratto piano
  • regnante

    A) agg. vladarski, vladajoč:
    casa regnante vladarska hiša

    B) m, f knjižno kralj, kraljica; vladar, vladarica