Franja

Zadetki iskanja

  • fōrza

    A) f

    1. moč, sila:
    forza fisica telesna moč
    forza d'animo duhovna moč
    la forza delle sue parole moč njegovih besed
    la forza del destino moč usode
    forza maggiore višja sila
    le forze della natura naravne sile
    far forza a (su) qcn. siliti koga
    farsi forza opogumiti se
    essere, sentirsi in forza čutiti se pri moči, močnega
    perdere le forze izgubiti moči (moč)
    mi mancano le forze nimam moči
    essere all'estremo delle forze biti na koncu moči
    camicia di forza prisilni jopič
    a forza, per forza na silo, po sili
    a forza di z, od:
    a forza di gridare ha perso la voce od stalnega kričanja je ob glas
    in forza di na osnovi
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    a tutta forza z vso močjo
    è un matematico di prima forza to je odličen matematik
    PREGOVORI: contro la forza la ragione non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    l'unione fa la forza preg. v slogi je moč

    2. fiz. moč, sila:
    forza centrifuga sredobežna, centrifugalna sila
    forza di gravità težnostna, gravitacijska sila
    forza motrice gonilna sila

    3. voj. (zlasti pl.) sila, vojska:
    le forze armate oborožene sile
    la forza pubblica, le forze di polizia policija
    chiamare la forza poklicati policijo
    bassa forza navadni vojaki
    essere in forza biti v popolni sestavi
    forza navale mornariški odred

    B) inter. naprej, dajmo!:
    bella forza! prava reč!
    per forza! kajpak!, seveda!
    su, forza! le korajžno!, pogum!
    forza Inter! dajmo, Inter!
  • forzare

    A) v. tr. (pres. fōrzo)

    1. prisiliti:
    l'hanno forzato a parlare prisilili so ga govoriti

    2. posiliti; na silo kaj storiti:
    forzare un meccanismo inceppato na silo pognati v tek mehanizem, ki se je zataknil
    forzare una porta vlomiti vrata
    forzare un blocco razbiti blokado
    forzare il senso di una parola pren. samovoljno tolmačiti smisel besede

    3. napenjati:
    forzare la voce napenjati glas
    forzare la marcia voj. pospešiti marš

    B) v. intr. tiščati, stiskati:
    la scarpa forza čevelj tišči
  • furoreggiare v. intr. (pres. furoreggio) navdušiti, navduševati; delati furore:
    la sua voce furoreggia fra i giovanissimi njegov glas navdušuje najmlajše
  • giudicativo agg.

    1. soden, praven:
    norme giudicative sodne, pravne norme

    2. odločilen, odločujoč:
    voto giudicativo odločujoči glas
  • gládek (-dka -o) adj.

    1. (ki ima površino brez izboklin, vboklin) liscio:
    gladka površina superficie liscia
    gladki lasje capelli lisci

    2. (stilno zelo izoblikovan, skrben) levigato, polito:
    gladek prevod una traduzione accurata, polita

    3. pren. liscio, piano, senza intoppi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. gladka omaka salsa vellutata
    gladka preča bandeau
    alp. gladka skala pioda
    alp. gladka stena placca
    film. gladka stran filma fascia liscia della pellicola
    pren. gladka zmaga vittoria netta
    anat. gladke mišice muscoli lisci
    sladek in gladek glas voce smancerosa
    gladek nastop contegno, esibizione, recita impeccabile
    bot. gladki bor pino bianco (Pinus strobus)
    gladko sedlo barda
  • glásek (-ska) m dem. od glas vocina
  • globòk (-ôka -o) adj.

    1. profondo (tudi ekst.):
    globok vodnjak pozzo profondo
    obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
    globok sneg neve alta
    prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

    2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
    globoka rana ferita profonda
    v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
    biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

    3. (ki ima nizek ton) profondo:
    globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

    4. (sposoben močno doživeti) profondo:
    globok mislec pensatore profondo

    5. (ki zadeva bistvo) profondo:
    globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
    globoka ljubezen amore profondo
    globok odpor repulsione profonda
    globok strah forte paura
    po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
    globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
    globoke oči occhi profondi
    globoki tisk calcografia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
    agr. globoko oranje aratura profonda
    globoko zmrzovanje surgelamento
    globok požirek sorsata
    globok priklon salamelecco
    pog. globoki krožnik fondina
  • gólten (-tna -o) adj. anat. faringeo:
    goltna bezgavka ghiandola faringea
    lingv. goltni glas suono gutturale
  • gospodárjev (-a -o) adj. del padrone, padronale; jur. dominicale:
    gospodarjev glas la voce del padrone
    PREGOVORI:
    gospodarjeve oči konja redijo l'occhio del padrone ingrassa il cavallo
  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • grave

    A) agg.

    1. težak:
    carico grave težek tovor
    sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
    avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti

    2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
    essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
    essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star

    3. nizek (glas):
    nota grave nizka nota
    accento grave jezik krativec, gravis

    4. resen, težaven, težak, hud:
    un grave disagio huda nadloga
    persona grave nadležna, sitna oseba
    accusa grave težka obtožba
    essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
    macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
    malato grave težek bolnik

    5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
    atteggiamento grave preudarno vedenje

    6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
    voce grave pridvignjen glas
    stile grave svečan, vzvišen slog

    B) m

    1. fiz. telo:
    caduta dei gravi padanje teles

    2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
    stare sul grave delati se važnega
  • gridare

    A) v. intr. (pres. grido)

    1. kričati, vpiti:
    gridare a più non posso, a squarciagola kričati na vse grlo, na vse pretege, na ves glas
    gridare contro qcn. grmeti proti komu

    2. vpiti, preglasno govoriti:
    non c'è bisogno che gridi così ni ti treba tako vpiti

    B) v. tr.

    1. vpiti, kričati, klicati:
    gridare aiuto klicati na pomoč
    gridare vendetta vpiti po maščevanju
    gridare pietà pren. biti v usmiljenja vrednem stanju

    2. razglasiti:
    gridare un bando objaviti razglas
    gridare ai quattro venti raznesti, raztrobiti na vse vetrove

    3. nareč. pog. ošteti, pokarati; nadreti, nadirati
  • gutturale agg.

    1. jezik velaren, goltniški

    2. grlen:
    voce gutturale grlen glas
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • impiccato m (f -ta) obešenec, obešenka:
    voce da impiccato komaj slišen glas
    parlare di corda in casa dell'impiccato pren. govoriti nerodno, neuvidevno, žaljivo
  • inconfondibile agg. nezamenljiv; značilen, svojevrsten, komu lasten:
    voce inconfondibile značilen glas
  • innalzare

    A) v. tr. (pres. innalzo)

    1. dvigniti, dvigati; povzdigniti (tudi pren.):
    innalzare la voce povzdigniti glas

    2. postaviti, postavljati:
    innalzare un monumento postaviti spomenik

    3. pren. povzdigniti, povzdigovati; oplemenititi:
    innalzare qcn. al trono, al pontificato postaviti koga na prestol, povzdigniti koga v papeža

    B) ➞ innalzarsi v. rifl. (pres. mi innalzo)

    1. dvigniti, dvigati se; vzpeti, vzpenjati se (tudi pren.)

    2. pren. postati ošaben; prevladati
  • izdájati (-am) | izdáti (-ám)

    A) imperf., perf.

    1. tradire:
    izdajati domovino tradire la patria

    2. (biti znamenje česa) tradire, rivelare, denotare:
    glas je izdajal, da je razburjen la voce ne tradiva l'emozione
    pren. izdajati prevaro za resnico gabellare per verità la frode

    3. (prenehati zadovoljivo opravljati svojo funkcijo) tradire, mancare, venir meno:
    spomin me izdaja la memoria mi tradisce

    4. pubblicare, stampare (libri); incidere (dischi)

    5. ekon. emettere

    6. (delati, da dobi kaj uradno veljavo) emanare (leggi, decreti); rilasciare (documenti, attestati)

    7. consegnare, distribuire:
    izdajati blago iz skladišča consegnare la merce dal magazzino
    izdajati obroke hrane distribuire i pasti

    8. (potrošiti, trošiti; porabiti, porabljati) spendere

    B) izdájati se (-am se) | izdáti se (-am se) imperf., perf. refl.
    izdajati se za spacciarsi per
  • izgovárjati (-am) | izgovoríti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. pronunciare; dire:
    izgovarjati besedo, glas pronunciare una parola, un suono
    izgovarjati besede nerazločno strascicare le parole
    izgovarjati prisego dire, recitare il giuramento

    2. scusare

    B) izgovárjati se (-am se) | izgovoríti se (-ím se) imperf. perf. refl. scusarsi; cercar scuse, pretesti;
    prišel je k nam, da se izgovori (olajša) è venuto da noi per sfogarsi

    C) izgovárjati si (-am si) | izgovoríti si (-ím si) imperf., perf. refl. (v kmečkem okolju) assicurarsi, garantirsi; accordarsi:
    pri izročanju posestva izgovarjati si hrano in stanovanje alla consegna del podere, assicurarsi il vitto e l'alloggio (vita natural durante)
  • jásen (-sna -o)

    A) adj.

    1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
    jasno vreme tempo sereno
    jasen tolmun un limpido tonfano
    jasna mesečina chiaro di luna
    inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
    pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

    2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
    jasen glas voce chiara
    jasne besede discorso lineare

    3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
    jasne ideje idee chiare
    jasen dokaz chiara prova
    ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
    jasen odgovor risposta inequivocabile

    4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
    bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
    jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

    5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
    jasen smeh riso schietto
    spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
    videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

    B) jásni (-a -o) m, f, n
    menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
    priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
    priti si na jasno venire in chiaro
    biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.