néžno adv.
1. teneramente, delicatamente:
nežno barvati knjiž. soffondere
nežno gledati si v oči guardarsi teneramente negli occhi
2. muz. dolce
Zadetki iskanja
- nóter adv. (per il moto a luogo) ➞ notri
1. (izraža premikanje, usmerjenost v zaprt prostor) dentro:
gledati, stopiti, vabiti noter guardare, entrare, chiamare dentro
trebuh noter, prsi ven pancia in dentro, petto in fuori
šli smo že noter v zimo l'inverno è alle porte
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven da un orecchio gli va dentro, dall'altro fuori
pren. zamujeno notri prinesti recuperare i ritardi
pog. noter pride manj, kot je stroškov le entrate sono minori delle uscite
pog. spraviti koga noter mandare qcn. in gattabuia
noter! avanti!
2.
noter do (prav, čisto) fino a, fin dentro a - nòv (nôva -o)
A) adj.
1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle
2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo
3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure
4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo
5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati
6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche
7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti
8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni
B) nôvi (-a -o) m, f, n
1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo
2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni
3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo - nuōra f snaha:
essere come suocera e nuora gledati se kot pes in mačka
suora e nuora pren. šalj. podstavek za kis in olje
PREGOVORI: dire a nuora perché suocera intenda preg. govoriti enemu, da bi drugi razumeli - ōcchio m (pl. -chi)
1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči
5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!
8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru
10. bot. popek, očesce
11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko - očála (očál) n pl. occhiali; šalj. lanterne, vetrate:
nadeti, natakniti očala mettere gli occhiali
nositi, sneti očala portare, togliere gli occhiali
sončna, zaščitna očala occhiali da sole, protettivi
podvodna, smučarska očala occhiali subacquei, da neve
etui za očala custodia degli occhiali
okvir za očala montatura degli occhiali
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto rosa
brati še brez očal vederci ancora bene
teh. varilna očala occhiali da saldatore - od prep.
1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano
2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992
3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi
4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci
5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile
6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti
7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro
8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella
9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri
10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza
11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio
12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente - odpŕt (-a -o) adj.
1. aperto:
odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta
2. scoperto, all'aperto:
odprt avto automobile scoperta
odprt bazen piscina all'aperto
3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
odprto vprašanje questione aperta
4. šport. open:
odprto prvenstvo campionato open, open
5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
biti odprta knjiga essere un libro aperto
sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
šport. odprta igra gioco aperto
avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
navt. odprta luka porto aperto
med. odprta rana ferita aperta
med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
odprti hlev stalla libera
mat. odprti interval intervallo aperto
odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
ekon. odprti trg mercato aperto
voj. odprto mesto città aperta
odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
odpluti na odprto morje prendere il largo
ribolov na odprtem morju pesca d'altura
etn. odprto ognjišče focolare aperto
hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta - ôkno (-a) n
1. finestra:
gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
majhno okno finestrino
strešno okno abbaino, lucernario
mrežno, križno okno grata
dvokrilno okno finestra a due battenti
izložbeno okno vetrina
2. (odprtina) finestra, apertura
3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello
4. pren. finestra:
področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
bazilikalno okno finestra di basilica
cvetlično okno finestra con portafiori
francosko okno finestra alla francese, portafinestra
gotsko okno finestra gotica
ležeče okno finestra orizzontale
montažno okno finestra prefabbricata
sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
slepo okno finestra cieca - okó (očésa) n
1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.
2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista
3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta - ōttica f
1. fiz. optika:
ottica a fibre vlakenska optika
ottica elettronica elektronska optika
ottica fisiologica fiziološka optika
ottica geometrica geometrijska optika
2. optika, izdelovanje optičnih priprav
3. pren. gledišče, zorni kot:
considerare un problema secondo una certa ottica gledati na problem s posebnega zornega kota - partita f
1. del:
partita davanti, di dietro del carro prednji, zadnji del voza
2. trgov. partija, pošiljka, količina (blaga):
una partita di caffè pošiljka kave
3. ekon. postavka:
partita semplice, doppia enostavno, dvojno knjigovodstvo
saldare una partita pren. poravnati račune
4. pren. izziv, preizkus, tekmovanje; dvoboj:
abbandonare la partita odpovedati se tekmovanju; kloniti
5. šport partija, igra, tekma; ekst. nogometna tekma:
vedere la partita per televisione gledati tekmo na televiziji
6. pren.
partita di caccia lov, pogon
partita di piacere izlet, ekskurzija
essere della partita biti zraven, sodelovati
7. glasba partita
8. pravo
partita tavolare zemljiški vložek - perspektíva (-e) f
1. prospettiva, possibilità:
strokovnjak s perspektivo un esperto di grandi prospettive
2. mat., um. prospettiva; um. sfondato:
centralna perspektiva prospettiva centrale, lineare
linearna, ptičja perspektiva prospettiva lineare, aerea, a volo d'uccello
žabja perspektiva prospettiva sottoinsù
3. pren. prospettiva, visuale; punto di vista:
pren. gledati na pojav s perspektive zgodovine guardare al fenomeno da una visuale storica - pès (psà) m
1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito
2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato
3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria - postráni adv.
1. obliquamente, di traverso; di, a sghimbescio, storto, di sbieco:
nos ima postrani ha il naso storto
klobuk si je dal postrani si è messo il cappello sulle ventitré, di sghimbescio
pren. gledati postrani guardare storto, a stracciasacco, in tralice, di sbieco, di traverso; guardare in cagnesco
2. extra:
zaslužiti postrani guadagnare extra
pog. imeti otroka postrani avere un figlio illegittimo - poželjívo adv. lussuriosamente, vogliosamente; avidamente:
gledati poželjivo guardare avidamente, adocchiare; mangiare con gli occhi - prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca - predirljívo adv. con suono stridulo:
predirljivo peti miagolare in modo stridulo
predirljivo gledati guardare in modo penetrante - pŕst (-a) m
1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino
2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso - pupilla f
1. anat. zenica, punčica
2. ekst. oko:
amare qcn. come la pupilla dei propri occhi pren. koga imeti rad kot punčico svojih oči
guardare con le pupille dilatate srepo gledati