Franja

Zadetki iskanja

  • tuo

    A) agg.

    1. tvoj

    2. tvoj, svoj:
    adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat

    B) pron. (v absolutni rabi):
    eccoti il tuo na, tu imaš svoje
    i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
    l'ultima tua tvoje zadnje pismo
    accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
    ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
    è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
    stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • učênje (-a) n

    1. studio; apprendistato:
    učenje na pamet studio a memoria
    podpirati koga v času učenja aiutare qcn. negli studi
    učenje za kovača, v trgovini l'apprendistato al mestiere di fabbro, nel commercio

    2. (poučevanje) insegnamento:
    dolgoletno učenje na srednji šoli l'insegnamento pluriennale nelle scuole medie

    3. dottrina, insegnamento:
    zavračati učenje, da je vesolje eno samo respingere l'insegnamento sull'unicità dell'universo
  • uhó (ušésa) n

    1. orecchio, orecchia:
    na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
    biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
    pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
    šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
    pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
    pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
    pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
    pren. vleči na ušesa orecchiare
    na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
    ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
    pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
    za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

    2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
    uho glasbenika orecchio di, da musicista
    pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
    govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
    naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

    3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
    oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
    zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

    4. (podoben del kake priprave):
    šivankino uho cruna dell'ago
    uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

    5. orecchia (del libro, del quaderno)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
    pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
    pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
    pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
    pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
    pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
    pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
    pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
    pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
    pren. priti komu na uho venire a sapere
    pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
    biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
    pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
    pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
    pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
    pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
    med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
    bot. mačje uho ofride (Ophrys)
    bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
    zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
    anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
    med. vnetje srednjega ušesa otite
    bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)
  • uno, un

    A) agg. (f una)

    1. eden, en, ena:
    la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
    in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

    2. ekst. en sam:
    non ho un soldo in tasca brez ficka sem
    a un modo, d'un modo enako, na enak način
    a un tempo istočasno, hkrati
    a una voce enoglasno, skladno

    3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
    la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

    4. (število) eden:
    il numero uno è dispari število eden je liho
    numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
    un farabutto numero uno lopov številka ena
    nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

    B) m (f una) (število) eden:
    è l'una ura je ena
    uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
    a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
    uno che sia uno niti eden
    uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
    essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
    marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

    C) art. indeterm. (f una)

    1. neki, neka:
    prestami un libro posodi mi knjigo

    2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
    questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

    3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
    ma è un bambino! saj je vendar otrok!

    4. pleon. približno:
    starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

    Č) pron. (f una; m pl. uni)

    1. nekdo:
    c'è uno che ti cerca nekdo te išče

    2. kdor (v brezosebni rabi):
    uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

    3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
    l'uno o l'altro ta ali oni
    l'uno dopo l'altro drug za drugim
    l'un l'altro drug drugega
    si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

    4. eden, katerikoli:
    ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
    combinarne una zagosti jo
    raccontarne una povedati zgodbico, novico
  • utrudljívost (-i) f gravosità, onerosità:
    do utrudljivosti ponavljati eno in isto ripetere le stesse cose fino alla nausea
  • venerdì m petek:
    Venerdì Santo relig. veliki petek
    gli manca un venerdì, qualche venerdì pren. manjka mu eno kolesce
    osservare il venerdì relig. ne jesti mesa na petek
  • vōstro

    A) agg.

    1. vaš

    2. (v oblikah) (pluralis maiestatis) Vaš:
    Vostra Eccellenza Vaša ekscelenca
    Vostro Onore Vaše blagorodje

    B) pron.

    1. vaš

    2. (v eliptičnih izrazih)
    dite pure la vostra kar povejte svoje mnenje!
    sta, tiene dalla vostra vam je naklonjen
    l'ultima vostra vaše zadnje pismo
    ne avete fatta una delle vostre zakuhali ste eno svojih (vaših)
    avete passato anche voi le vostre tudi vi ste marsikaj prestali
    eccovi il vostro tu je vaše, kar vam pripada
    i vostri vaši (sorodniki, prijatelji)
  • zamižáti (-ím) perf. chiudere gli occhi:
    pren. zamižati na eno oko, na obe očesi chiudere un occhio; essere molto indulgenti, sorvolare
  • zavléči (-vléčem)

    A) perf. ➞ vleči

    1. tirare; trascinare:
    zavleči deblo do ceste trascinare il tronco fino alla strada

    2. ekst. portare:
    zavleči koga v pogubo portare qcn. alla rovina

    3. protrarre, prolungare:
    zavleči študij za eno leto prolungare gli studi di un anno

    4. strascicare (un suono)

    5. nareč. agr. coprire le sementi erpicando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zavleči ustnice v nasmeh distendere le labbra in un sorriso

    B) zavléči se (-vléčem se) perf. refl.

    1. trascinarsi:
    medved se čez zimo zavleče v brlog durante l'inverno l'orso si ritira nella sua tana

    2. protrarsi, prolungarsi:
    dela so se zavlekla za celo leto i lavori si protrassero per un anno intero

    3. coprirsi:
    nebo se je zavleklo z oblaki il cielo si coprì di nuvole
  • zuppa f

    1. juha; čorba:
    zuppa di fagioli, di pesce, di verdura fižolova, ribja, zelenjavna juha
    zuppa inglese angleška juha (slaščica)
    zuppa alla pavese juha pavese
    è tutt'una zuppa pren. je zmeraj eno in isto
    fare la zuppa nel latte, nel vino pomakati (kruh, piškote) v mleko, v vino

    2. pren. zmešnjava; mešanica, kolobocija; dolgovezno nakladanje
    PREGOVORI: se non è zuppa è pan bagnato preg. če ni lonec, je pa pisker
  • zvézati (zvéžem) | zvezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. legare; annodare:
    zvezati snope legare i covoni
    zvezati vezalke annodare i lacci

    2. collegare, unire; polit. coalizzare:
    zvezati glasove v besede unire i suoni in parole
    zvezati vasi s cestami collegare i villaggi per mezzo di strade

    3. teh. collegare, allacciare, unire:
    zvezati kovinske in lesene dele unire le parti metalliche e lignee
    zvezati prevodnik z zemljo allacciare il conduttore a terra
    vzporedno, zaporedno zvezati collegare in parallelo, in serie

    4. rilegare:
    zvezati knjigo rilegare un libro

    5. unire, legare:
    prijateljstvo ju je tesno zvezalo l'amicizia li unì strettamente

    6. pošta collegare:
    zvezati telefonske aparate na eno linijo collegare i telefoni a una linea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nemoč mu je zvezala korake l'impotenza gli legava le gambe
    navt. zvezati jadrna konca strafilare
    zvezati konce accoccare
    zvezati s priponami impastoiare
    zvezati tovorne živali accodare
    zvezati z bakreno žico ramare

    B) zvézati se (zvéžem se) perf. refl. unirsi; ekst. (strankarsko) allearsi, coalizzarsi