Franja

Zadetki iskanja

  • ci2

    A) pron. nam, nas

    B) pron.

    1. na to, o tem:
    non ci ho fatto caso nisem pazil na to, nisem bil na to pozoren
    ci posso contare? ali lahko računam na to?

    2. pleon.
    in queste cose non ci capisco nulla na te zadeve se nič ne razumem
    ai tuoi figli non ci pensi ti ne misliš na svoje otroke!

    C) avv.

    1. tu, sem; tam, tja:
    sono stato un mese a Roma e mi ci sono trovato bene bil sem mesec dni v Rimu in sem se lepo imel

    2. (z glagolom essere)
    nella stanza c'è una stufa v sobi je peč

    3. tod, od tod:
    per questa strada non ci passa anima viva po tej cesti ne gre živa duša

    4.
    ci vuole potrebno je
    ci corre je razlika
    io ci sto pren. strinjam se, jaz sem za to
    non ci vede, sente bene ne vidi, ne sliši dobro
  • circolo m

    1. krog:
    circolo vizioso pren. začarani krog
    circoli polari geogr. polarnika, tečajnika, polarna kroga

    2. biol. krvni obtok

    3. admin. okrožje

    4. klub, društvo, družina:
    circolo di cultura kulturno društvo; krožek, skupina; sprejem:
    la signora tiene circolo ogni mercoledì gospa sprejema vsako sredo

    5. pl. pren. krogi:
    circoli bene informati dobro obveščeni krogi
  • collocare

    A) v. tr. (pres. cōlloco)

    1. postaviti, postavljati; namestiti, nameščati

    2. ekst. namestiti, postaviti (na delo, v službo ipd.):
    collocare una figlia poročiti hčer
    collocare qcn. a riposo upokojiti koga

    3. ekst. plasirati; prodajati:
    collocare bene i prodotti dobro plasirati proizvode

    B) ➞ collocarsi v. rifl. (pres. mi cōlloco) (sistemarsi) urediti si življenje; dobiti delo, službo, stanovanje; ustvariti si dom, družino
  • collocazione f

    1. ureditev, razporeditev, postavitev, namestitev; mesto:
    collocazione di mobili razporeditev pohištva

    2. signatura (knjige v knjižnici):
    collocazione delle parole besedni red

    3. delo, služba; poroka, partija:
    trovare una buona collocazione per la figlia najti dobro partijo za hčer
  • commettere*

    A) v. tr. (pres. commetto)

    1. knjižno združiti, združevati, sklopiti, sklapljati

    2. storiti, narediti, delati:
    commettere un errore zmotiti se
    commettere un misfatto zagrešiti zločin

    3. zaupati:
    commettere a un avvocato la rappresentanza zaupati odvetniku zastopanje

    4. trgov. naročiti, naročati

    B) v. intr. prilegati se; stikati se:
    la porta non commette bene vrata se ne zapirajo dobro

    C) ➞ commettersi v. rifl. (pres. mi commetto) zaupati se (komu, čemu); izpostaviti, izpostavljati se, eksponirati se
  • comprensione f umevanje, razumevanje; uvidevnost:
    concetto di difficile comprensione težko dojemljiv pojem
    fra i due non c'è mai stata molta comprensione med njima ni bilo nikoli velikega razumevanja, nikoli se nista dobro razumela
    mostrare comprensione, dar prova di comprensione per qcn., nei confronti di qcn. pokazati razumevanje za koga
  • comune1

    A) agg.

    1. skupen:
    amico comune skupni prijatelj
    comune a pochi skupen redkim ljudem
    il bene comune skupno dobro, skupna korist
    fare causa comune con qcn. skupaj delovati s kom, biti skupnega prepričanja s kom

    2. obči, splošen:
    opinione comune splošno mnenje
    uso comune splošna raba
    luogo comune pren. oguljena fraza, stereotip
    senso comune zdrava pamet
    non comune nenavaden, odličen, imeniten
    vino comune navadno vino

    3. jezik obči:
    nome comune obče ime

    B) m

    1. navadno, obče:
    uscire dal comune razločevati se
    fuori del comune nenavaden, izjemen
    non aver nulla in comune (con) ne imeti nič skupnega (s, z)

    2. voj. navadni vojak, prostak, navadni mornar
  • concētto m

    1. pojem, misel, ideja, koncept:
    il concetto del bene e del male pojem dobrega in zla

    2. mnenje, sodba:
    avere un cattivo, un buon concetto di qcn., di qcs. imeti slabo, dobro mnenje o kom, o čem
    è in concetto di persona seria imajo ga za resnega
    impiegato di concetto administrativni ali tehnični sodelavec

    3. lit. retorični domislek; zavita, afektirana misel:
    una letteratura piena di concetti literatura, polna retoričnih domislekov
  • condizione f

    1. pogoj:
    resa senza condizioni brezpogojna vdaja
    a condizione che pod pogojem, da

    2. stanje, položaj:
    essere in condizione di biti zmožen, moči
    versare in gravi condizioni biti hudo bolan, biti v kritičnem stanju
    un'auto ancora in buone condizioni še dobro ohranjen avto

    3. stan:
    gente di umile condizione preprosti ljudje, ljudje nizkega stanu
  • conoscēnza f

    1. znanje, poznavanje, vednost:
    ha una buona conoscenza della fisica dobro pozna fiziko, dobro je podkovan v fiziki
    le sue conoscenze tecniche sono superate njegovo tehnično znanje je zastarelo
    prender conoscenza di qcs. poučiti se o čem, seznaniti se s čim
    a conoscenza kolikor se ve, kolikor je znano
    a conoscenza di tutti vsi vedo
    per conoscenza admin. v vednost

    2. spoznanje

    3. zavest:
    perdere (la) conoscenza onesvestiti se
    esser privo di conoscenza biti nezavesten
    riprendere la conoscenza ovesti se, zbuditi se iz nezavesti

    4. ekst. znanec:
    una vecchia conoscenza della polizia star znanec policije
  • conoscere*

    A) v. tr. (pres. conosco) spoznati; znati; vedeti:
    conoscere una lingua znati jezik
    conoscere a fondo dobro znati
    conoscere per filo e per segno podrobno poznati
    come se non ti conoscessi iron. če te ne bi poznal!
    ma chi ti conosce! kdo pa si ti!
    conoscere qcn. di vista, di persona,, di fama koga poznati navidez, osebno, po slovesu
    conoscere per sentito dire vedeti kaj po pripovedovanju
    mai visto né conosciuto nikoli ga nismo ne videli ne slišali zanj
    conoscere i propri polli pren. vedeti, s kom imamo opraviti
    conoscere alla voce, dal modo di camminare prepoznati po glasu, po hoji
    conosce il suo mestiere zna svoj posel, razume se na svoj posel

    B) ➞ conoscersi v. rifl. (pres. mi conosco) poznati se
    PREGOVORI: nelle sventure si conoscono gli amici preg. v nesreči spoznaš prijatelja
    ai calci si conosce il mulo preg. po šapah spoznaš leva
  • conservazione f

    1. ohranitev, ohranjanje; konserviranje:
    conservazione dei cibi konserviranje jedil
    essere in buono, in cattivo stato di conservazione biti dobro, slabo ohranjen
    istinto di conservazione samoohranitveni nagon

    2. polit. konservativizem:
    le forze della conservazione reakcionarne sile, reakcija
  • contaminare v. tr. (pres. contamino)

    1. onesnažiti, onesnaževati:
    contaminare le acque di un fiume onesnažiti reko

    2. okužiti, okuževati

    3. pren. kvariti; žaliti; omadeževati:
    contaminare il buon nome (di uno) omadeževati dobro ime nekoga

    4. jezik kontaminirati; spojiti, spajati; zliti
  • contrōllo m

    1. kontrola, nadzor, pregled:
    effettuare un controllo opraviti kontrolo, pregledati
    sfuggire, eludere il controllo izogniti se kontroli
    controllo di qualità kontrola kvalitete
    controllo dell'ordine pubblico nadzor nad javnim redom
    controllo delle nascite načrtovanje rojstev

    2. kontrola (osebje; kraj):
    organo di controllo kontrolni organ
    controllo doganale carinska pregledovalnica

    3. kontrola, oblast, obvladovanje:
    avere il controllo di una società imeti oblast nad delniško družbo, kontrolirati družbo
    avere molto, poco controllo di se dobro, slabo se obvladovati
  • copērchio m (pl. -chi) pokrov, pokrovka:
    mettere il coperchio sopra qcs. pren. kaj potlačiti
    PREGOVORI: il soverchio rompe il coperchio preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
    il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan
  • coprire*

    A) v. tr. (pres. cōpro)

    1. kriti, pokriti, prekrivati:
    coprire la pentola pokriti lonec
    coprire una casa prekriti streho

    2. zavarovati, zaščititi:
    coprire qcn. alle spalle komu varovati hrbet

    3. pren. prikriti; prikrivati:
    coprire un'azione disonesta prikriti nepošteno dejanje

    4. pren. poravnati; zajamčiti, pokriti:
    coprire il fabbisogno pokriti potrebe
    coprire le spese poravnati stroške

    5. opraviti, opravljati; zasesti, zasedati:
    coprire un posto zasesti mesto
    coprire una carica opravljati funkcijo

    6. pren. preteči, prehoditi:
    coprire un percorso preteči razdaljo

    7. pren. zasuti, obsipati:
    coprire di baci obsipati s poljubi
    coprire di botte prebutati, premlatiti

    B) ➞ coprirsi v. rifl. (pres. mi cōpro)

    1. pokriti se; obleči, oblačiti se:
    coprirsi bene contro il freddo toplo se obleči, dobro se zavarovati pred mrazom

    2. braniti se, zavarovati se

    3. pren.
    coprirsi di gloria s slavo se ovenčati
    coprirsi di rossore zardeti

    4. prekriti se; napolniti se:
    coprirsi di muffa prekriti se s plesnijo
  • corrēdo m

    1. oprema, oprava; orodje:
    corredo da falegname mizarsko orodje

    2. oprava; bala:
    corredo da sposa nevestina bala

    3. pren. opombe; ilustracije:
    corredo di note opombe

    4. pren. (possesso di qualità, di nozioni) instrumentarij; znanja; kvalitete:
    possedere un buon corredo di cognizioni imeti veliko znanja, biti dobro podkovan
  • častíti (-ím) imperf. venerare, adorare; onorare:
    častiti po božje adorare (tudi ekst.)
    častiti dobro kapljico essere un adoratore di Bacco, sacrificare a Bacco
    častiti spomin padlim za domovino onorare la memoria dei Caduti per la patria
    rel. častiti svetnike venerare i santi
  • če

    A) konj.

    1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
    če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
    če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
    (za izražanje skromnega mnenja) se:
    če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
    (za izražanje ugibanja):
    kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
    komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
    (za izražanje želje, omiljenega ukaza):
    kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
    kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
    stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
    (v eliptičnih izrazih) se:
    prekliči, če ne... ritratta, se no...

    2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
    vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

    4. (v vzročnih odvisnikih) se:
    jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

    5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
    če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
    prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
    vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če le sempre che, soltanto che
    če seveda beninteso che
    če sploh seppure

    B) subst. se:
    nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!
  • čéšnja (-e) f

    1. bot. (drevo) ciliegio (Prunus avium)

    2. (sad) ciliegia:
    pren. zardeti kot češnja diventar rosso come una ciliegia
    pog. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare

    3. (češnjev les) (legno di) ciliegio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. japonska češnja ciliegio giapponese
    judovska češnja alchechengi (Physalis alhehengi)
    kozja češnja (čistilna krhlica) ramno (Rhamnus catharchica)
    pasja češnja frangola (Rhamnus frangula)
    volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)