kdó (kóga) pron.
1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
s kom se pogovarjaš? con chi parli?
kdo je kdo? chi è?
2. (v retoričnem vprašanju) chi:
kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!
3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
PREGOVORI:
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
Zadetki iskanja
- klínec (-nca) m
1. pog. (klin) cuneo
2. (lesni čevljarski žebljiček) punta di legno
3. nareč. (zobotrebec) stecchino, stuzzicadenti
4. vulg. niente; nullità, niente di buono
5. inter. cavolo, diavolo; vulg. cazzo:
klinc gleda vse skupaj e vaffanculo!
klinc boš dobil, ne pa denar prenderai un cavolo, altro che soldi
6. igre lippa - knjíga (-e) f
1. libro; manuale; opera:
broširana, v usnje vezana knjiga brossura, libro rilegato in pelle
žepna knjiga (libro) tascabile
leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga opera letteraria, libro tecnico, scientifico
poučna, zabavna knjiga libro istruttivo, ameno
kuharska, nabožna knjiga libro, manuale di cucina, libro di devozione
2. (za uradne spise) libro; registro:
voditi knjige tenere i libri
blagajniška knjiga libro, registro di cassa
blagovna knjiga registro delle merci
dolgovna knjiga registro dei debiti
inventarna knjiga inventario
matična knjiga registro dello stato civile
pritožna knjiga libro dei reclami
spominska knjiga album ricordo
žalna knjiga libro delle firme
poslovne knjige libri contabili
3. (večja enota literarnega besedila) libro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. knjiga gre v denar il libro si vende bene, va a ruba
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
požirati knjige divorare i libri
pren. zmeraj buljiti v knjige, kar naprej čepeti pri knjigah essere un topo di biblioteca
biti neprebrana, odprta knjiga essere un libro chiuso, aperto
polit. bela knjiga libro bianco
trg. dostavna knjiga libro delle consegne
ekon. glavna knjiga libro mastro
navt. mednarodna signalna knjiga codice internazionale dei segnali
film. snemalna knjiga sceneggiatura
zemljiška knjiga catasto, libro fondiario
knjige s popustom remainder - komerciálen (-lna -o) adj.
1. commerciale:
komercialni direktor direttore commerciale
komercialni sektor settore commerciale
komercialna šola scuola commerciale
2. pren. (narejen tako, da se dobro prodaja) commerciale:
komercialna knjiga libro commerciale
komercialni film film commerciale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
komercialna banka banca commerciale
komercialna hitrost velocità commerciale
komercialni denar carta commerciale
komercialni kredit credito commerciale - kován (-a -o) adj. battuto:
obrt. kovano železo ferro battuto
ekon. kovani denar numerario - kováti (kújem)
A) imperf.
1. battere, fucinare, forgiare; (denar) battere, coniare:
kovati železo battere il ferro
kovati kovino forgiare un metallo
kovati denar coniare monete
2. (opremiti s kovinskim delom) guarnire (con parti metalliche):
kovati konja ferrare il cavallo
3. pren. (pripravljati, ustvarjati) essere l'artefice di:
kovati svojo usodo essere l'artefice del proprio destino
kovati dobiček (iz nesreče nekoga) trarre profitto, vantaggio (dalle disgrazie altrui)
kovati besede coniare parole
kovati verze verseggiare
4. pren. (naskrivaj snovati) ordire, tramare:
kovati maščevanje, zaroto tramare vendetta; ordire una congiura, cospirare, complottare
5. pren. (močno biti, utripati) battere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kovati koga v deveta nebesa portare, levare qcn. alle stelle
pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo
B) kováti se (kújem se) imperf. refl. pren. forgiarsi, plasmarsi - kredíten (-tna -o) adj. di credito, creditizio:
kreditna dejavnost attività creditizia
kreditna politika politica creditizia
kreditna sredstva mezzi creditizi
kreditni pogoji condizioni creditizie
kreditni sklad fondo di credito
kreditni zavodi istituti di credito
kreditna pogodba contratto creditizio
kreditni denar titoli
kreditni potencial potenziale creditizio
kreditno pismo lettera di credito - krvávo adv.
1. sanguinosamente:
krava krvavo mokri la mucca orina sangue
knjiž. krvavo rdeč sanguigno
2. terribilmente, atrocemente; forte; caro:
krvavo plačati pagar caro, pagarla cara
krvavo potrebovati avere un forte, pressante bisogno
krvavo primanjkovati essere in grave penuria
krvavo zaslužen denar denaro guadagnato a prezzo di grandi sforzi, di grandi sacrifici
pretepsti koga do krvavega bastonare uno a sangue - kùp (-a) m
1. mucchio; bica; pila:
kup drv catasta di legna
kup knjig pila di libri
gnojni kup letamaio
kup zemlje mucchio di terra
zložiti kaj na kupe mettere in mucchio, ammucchiare
imeti še kup opravkov avere ancora un mucchio di cose da sbrigare
2. na kup, na kupu:
nametati kaj na kup gettare in mucchio
še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi finora non c'è mai stata tanta gente insieme
pren. zaslužiti na kupe denarja guadagnare un sacco di soldi, guadagnare soldi a palate
držati se kot kup nesreče avere un'aria mogia mogia, starsene mogio, triste, abbattuto
grabiti na kup (kopičiti) ammucchiare un patrimonio
zgrmeti na kup crollare
lesti na kup essere fatiscente
denar mu kar leti na kup ha facili guadagni
3. pren. ekst. ammasso, barca, caterva, congerie, mondo; pog. buscherio:
imeti kup denarja avere una barca di soldi, un buscherio di quattrini
kup ruševin un ammasso di macerie
na kup a caterve
imeti kup skrbi avere un mondo di guai
kup ljudi un visibilio di gente
kup cunj cenciame
kup nesnage knjiž. colluvie
kup pozdravov knjiž. salutissimi - kúpiti (-im) | kupováti (-újem) perf., imperf.
1. comprare, acquistare:
kupiti avto, hišo comprare l'automobile, la casa
kupiti za smešno ceno, po nizki ceni comprare a prezzo irrisorio, a buon prezzo
kupiti za drag denar, po visoki ceni comprare caro, a caro prezzo
kaj kupiti iz druge roke comprare qcs. di seconda mano
2. (podkupiti, podkupovati) comprare, corrompere:
sodnik se ni dal kupiti il giudice non si lasciò corrompere
3. igre comprare (una carta):
evf. pri sosedovih bodo kupili la vicina sta per partorire
pren. kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco
pren. kakor sem kupil, tako prodam come l'ho comprata così la vendo - kuránten (-tna -o) adj.
1. quotidiano, corrente:
kurantne potrebe fabbisogno quotidiano
2. trg.
kurantno blago merce di domanda
kurantni denar denaro corrente - lè1 adv.
1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge
2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice
3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi
4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi
5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?
6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
le nič ne jokaj! su, non frignare!
(eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
le brez skrbi! niente paura!
le korajžno! su, coraggio!
7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
da ste le zdravi purché siate sani
če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
da te le ni sram dovresti vergognartene!
8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
zvit kot le kaj furbo di tre cotte
prijazen kot le kaj gentilissimo - lép (-a -o)
A) adj.
1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole
2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati
3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze
4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella
5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada
6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!
7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa
8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)
B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte - letéti (-ím) imperf.
1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare
2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti
3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro
4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola
5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato
6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari - ležáti (-ím) imperf.
1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
ležati v postelji stare a letto
ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
ležati kot mrtev giacere immobile
ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale
2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati
3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con
4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
dežela leži na severu la regione si trova nel nord
organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale
5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte
6. (izraža stanje osebka)
ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
pren. ležati v prahu giacere nella polvere
ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme - lôvec (-vca) m
1. cacciatore; pog. guardacaccia:
lovec z vabnikom zimbellatore
lovci in ribiči cacciatori e pescatori
divji lovec cacciatore di frodo
nedeljski lovec cacciatore inesperto, in erba
lovec na kite cacciatore di balene, baleniere
2. pren.
lovec na avtograme cacciatore di autografi
lovec na denar uomo avido di denaro
lovci na zlato, za zlatom cercatori d'oro
lovec na doto cacciatore di dote
3. šah. alfiere
4. žarg. aer. (lovsko letalo) (aereo da) caccia;
lovec bombnik cacciabombardiere
navt. lovec na podmornice cacciasommergibili
voj. alpino, cacciatore delle alpi;
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
antr. lovci na glave cacciatori di teste - májhen (-hna -o) adj.
1. ki doseže nizko stopnjo
a) glede na razsežnost: piccolo; minuscolo, minuto:
majhen človek piccolo uomo, omino
majhna knjiga libretto
majhna roka piccola mano, manina
b) glede na merljivo količino: piccolo, poco, esiguo:
majhen denar pochi soldi
majhna pokojnina piccola pensione, pensioncina
c) glede na število sestavnih enot: piccolo, poco:
majhno število ljudi poche persone
č) glede na dolžino: piccolo, corto:
delati majhne korake fare piccoli passi
d) glede na trajanje: piccolo, breve
e) glede na možni razpon: piccolo, leggero:
že majhna neprevidnost lahko povzroči nesrečo anche una piccola disattenzione può provocare disgrazie
f) glede na čas življenja: piccolo:
ko sem bil majhen quand'ero piccolo
g) glede na bistveno značilnost: piccolo, lieve:
majhen klanec lieve discesa
h) glede na učinek: poco, esiguo, scarso:
majhen up poca speranza
i) glede na razsežnost, dejavnost: piccolo:
imeti majhno kmetijo avere un piccolo podere
2. pren. (malo pomemben, nepomemben) piccolo, insignificante, irrilevante:
imeti skromno, majhno življenje condurre una vita modesta, insignificante
3. pren. (slab, grd, ničvreden) cattivo, brutto;
ko je to slišal, je bil takoj majhen udito ciò, diventò piccolo piccolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
igre majhen biljard flipper
majhen grozd agrestino
med. majhen kirurški nož lancetta
majhen okrasni predmet ninnolo
majhen podložek zeppa
majhen potovalni kovček ventiquattr'ore
majhen požirek centellino, zinzino
majhen (prenosni)
svečnik bugia
majhen spis opuscolo
pren. majhna podpora spintarella
majhen trg (v Benetkah) campiello
navt. majhen vitel verricello
majhen zaliv cala, calanca
majhna doza, količina pillola, boccone
majhna količina hrane ali pijače assaggio
gosp. majhna kuhalnica mestolino, pillotto
astr. majhna meglenica nubecola
majhna mlaka pozzetta
rib. majhna ribiška jadrnica bilancella
majhna steklenica terzino
geogr. majhna terasa poggiolo
navt. majhna transportna ladja betta
majhna tržnica mercatino
pren. majhna vsota (denarja) miseria
med. majhni udje micromelia - malimpiegato agg. slabo naložen, slabo uporabljen:
denaro malimpiegato slabo naložen denar - mare m
1. morje:
andare per il mare pluti
colpo di mare močen val
forza del mare jakost morja
furia di mare morski vihar
frutti di mare morske specialitete; školjke
gente di mare pomorščaki
in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
in alto mare na odprtem morju
il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
lupo di mare pren. morski volk
mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
mare grosso viharno morje
braccio di mare morska ožina
buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
cercare per terra e per mare iskati povsod
portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
un mare senza fondo pren. brezno brez dna
2. geogr.
Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
Mare Adriatico Jadransko morje
Mare del Nord Severno morje
Mare Baltico Baltsko morje
Mare Egeo Egejsko morje
Mare Ionio Jonsko morje
Mar Nero Črno morje
Mar Rosso Rdeče morje
3. geogr. morje (na Luni)
4. morje, velika površina:
mare di sabbia peščeno morje
5. morje, velika količina, množina:
versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
mare magno pren. ogromno
PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži - metáti (méčem)
A) imperf. ➞ zmetati, vreči
1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
metati kovance gettare le monetine
metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
vulkan je metal (bruhal)
žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente
2. sbattere (qua e là); nareč.
meče ga božjast ha attacchi di epilessia
3. mandare, trasferire
4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela
5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino
6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
metati očitke na rinfacciare a
metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
metati žarke, luč illuminare
metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare
7.
metati čudno luč na gettare una strana luce su
metati senco turbare, gettare ombra su
metati sum na far sospettare di
B) metáti se (méčem se) imperf. refl.
1. azzuffarsi, battersi con
2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
metati se k nogam prostendersi, prosternarsi
3. precipitare (cascata)
4. pren. gettarsi contro, addosso a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
metati poker giocare a poker
pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati trnek pescare con l'amo
metati iz postelje buttar giù dal letto
metati iz službe licenziare
metati iz stanovanja sfrattare
pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
trg. metati na trg lanciare sul mercato
metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
pren. metati na izpitih bocciare agli esami
metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
šport. metati avt rimettere in gioco la palla
šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega