staccare
A) v. tr. (pres. stacco)
1. ločiti; odtrgati; sneti; odmakniti, odmikati; odklopiti, odklapljati:
staccare un quadro dal muro sneti sliko z zida
non staccare gli occhi da ne odmakniti pogleda od
2. šport pustiti, puščati za seboj
3. glasba
staccare le note igrati staccato, igrati tone s presledki
B) v. intr.
1. izstopati; izraziti, izražati se, kazati se
2. pog. prenehati delo
C) ➞ staccarsi v. rifl. (pres. mi stacco)
1. ločiti, ločevati se (tudi pren.)
2. odtrgati se; odlepiti se
3. oddaljiti, oddaljevati se:
staccarsi da terra vzleteti
Zadetki iskanja
- stōria f
1. zgodovina:
storia greca, romana grška, rimska zgodovina
storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
il giudizio della storia sodba zgodovine
alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
passare alla storia postati del zgodovine
2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik
3.
storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
storia naturale naravoslovje
4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko
5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
è la solita storia spet stara pesem
6. zgodba, povest, pravljica:
la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici
7. izmišljotina; izgovor:
non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno
8.
storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica - straordinariato m izredno delo, izredni mandat; izredna profesura
- straordinario
A) agg. (m pl. -ri)
1. izreden; poseben:
assemblea straordinaria izredni zbor, skupščina
impiegato straordinario uslužbenec za določeni čas
lavoro straordinario nadurno delo
professore straordinario šol. izredni profesor
treno straordinario posebni vlak
2. izjemen, ogromen:
successo straordinario izjemen uspeh
B) m (pl. -ri)
1. nadurno delo; nadomestilo za nadurno delo
2. uslužbenec za določeni čas
3. šol. izredni profesor - superlavoro m pretirano, čezmerno delo:
sottoporsi a un superlavoro pretirano delati - tirata f
1. poteg; vlek; pog. dim (pri kajenju):
tirata d'orecchi pren. graja, ukor, oštevanje
2. brez postanka opravljeno delo:
fare tutta in una tirata ne se ustaviti pri delu, vse napraviti naenkrat
3. tirada; sramotenje
4. lit. (lassa) laisse - traforo f
1. vrtanje, vrtina
2. predor:
il traforo del Monte Bianco montblanški predor
3. obrt luknjičasto vezenje
4. rezljanje; rezljano delo - travaglio1 m (pl. -gli)
1. knjižno težko, mučno delo
2. muka, trpljenje, bolečina
3. (telesna) slabost, bolečina:
travaglio di parto popadek, porodna bolečina
travaglio di stomaco želodčna slabost - vacazione f
1. pravo
vacazione della legge čakalno obdobje (preden zakon stopi v veljavo)
2. pravo delo sodnega izvedenca; ekst. honorar sodnega izvedenca - veglia f
1. bedenje:
fare la veglia a un malato, a un morto bedeti pri bolniku, mrtvecu
veglia funebre bedenje pri mrtvecu
2. budnost, nočno delo:
stato di veglia budnost
3. domača zabava:
veglia danzante ples - volontariato m
1. voj. prostovoljna služba
2. prostovoljno delo - abbozzata f redko obris, skica:
dare un'abbozzata a un lavoro nekako začeti delo - absorbírati (-am) imperf., perf.
1. fiz. (vpijati, vsrkovati) assorbire:
les absorbira pline il legno assorbe i gas
2. pren. assorbire; occupare, esaurire; impegnare; consumare:
delo ga vsega absorbira il lavoro lo assorbe completamente
tržišče ne more absorbirati vseh proizvodov il mercato non è in grado di assorbire l'intera produzione - accingersi* v. rifl. (pres. mi accingo) pripravljati se (na), nameriti se:
accingersi a un lavoro pripravljati se na delo - acconciare
A) v. tr. (pres. acconcio)
1. urediti:
acconciare i capelli urediti lase, pričesko
2. pripraviti (tudi pren.):
acconciare l'animo a una brutta notizia pripraviti se na slabo novico
B) ➞ acconciarsi v. rifl. (pres. mi acconcio)
1. urediti se, urediti si lase
2. privaditi se:
acconciarsi a un nuovo lavoro privaditi se na novo delo - affezionare
A) v. tr. (pres. affeziono) spoprijateljiti, pridobiti (koga), vzbuditi ljubezen:
affezionare qcn. alla lettura vzbuditi komu ljubezen do branja
B) ➞ affezionarsi v. rifl. (pres. mi affeziono) vzljubiti, navezati se (na):
affezionarsi a un lavoro vzljubiti neko delo
affezionarsi agli amici navezati se na prijatelje - affrettato agg. pospešen; hitro, površno opravljen:
passo affrettato pospešen korak
un lavoro affrettato površno opravljeno delo - akórden2 (-dna -o) adj. a cottimo:
akordno delo lavoro a cottimo - ammazzare
A) v. tr. (pres. ammazzo)
1. ubiti, pobiti, pomoriti, usmrtiti:
la pestilenza ammazzò molti abitanti kuga je pomorila veliko prebivalcev
ammazzare il tempo, la noia pren. preganjati dolgčas
2. zdelati, izčrpati:
questo lavoro ci ammazza to delo nas izčrpava
B) ➞ ammazzarsi v. rifl. (pres. mi ammazzo)
1. ubiti se
2. ubijati se, izčrpavati se - andare*
A) v. intr. (pres. vado, vō)
1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!
2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč