Franja

Zadetki iskanja

  • rèp (rêpa) m

    1. coda:
    košat, kosmat rep coda folta, pelosa
    mahati z repom scodinzolare (del cane)
    pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
    žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
    ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

    2. (repu podoben del česa) coda:
    rep letala coda dell'aereo
    rep kometa coda della cometa
    rep smučke coda dello sci

    3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
    rep sprevoda coda del corteo
    na repu di coda, in coda
    žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
    voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

    4. (dolga vrsta) redko coda:
    čakati, stati v repu fare la coda

    5. (v šop speti lasje) coda;
    konjski rep coda di cavallo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
    pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
    teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
    les. lisičji rep saracco
    bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
    anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
    bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
    bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
    zool. oprijemalni rep coda prensile
    bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
    PREGOVORI:
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata
  • reprogramírati (-am) perf., imperf. ekon. riprogrammare:
    reprogramirati državni dolg riprogrammare i debiti di Stato
  • riconoscere* v. tr. (pres. riconosco)

    1. prepoznati:
    riconoscere qcn. alla voce koga prepoznati po glasu

    2. razpoznavati

    3. pravo priznati, priznavati:
    riconoscere un debito priznati dolg
    riconoscere il fatto compiuto ekst. priznati izvršeno dejstvo

    4. voj. rekognoscirati, razgledovati se (po), biti na izvidnici
  • rimettere*

    A) v. tr. (pres. rimetto)

    1. nazaj dati:
    rimettere in discussione qcs. podvomiti o čem, o čem ponovno razpravljati
    rimettere insieme ponovno sestaviti
    rimettere in libertà spustiti na prostost
    rimettere mano ponovno začeti
    rimettere in ordine ponovno spraviti v red
    rimettere l'orologio naravnati uro
    rimettere piede vrniti se
    rimettere in piedi pren. spet postaviti na noge, oživiti
    rimettere a posto spet popraviti, urediti
    rimettere qcn. in salute koga pozdraviti
    rimettere i vetri rotti zamenjati razbite šipe

    2. ponovno pognati, poganjati:
    rimettere le radici ponovno pognati korenine

    3. vrniti, vračati

    4. prepustiti, prepuščati

    5. oprostiti, oproščati:
    rimettere il debito oprostiti dolg

    6. pog. izgubiti, izgubljati; biti ob:
    rimettere la pelle izgubiti življenje
    rimettere qcs. di tasca propria plačati kaj iz svojega žepa

    7. zavihati, zavihovati

    8. odložiti, odlagati

    9. poslati (denar, pošto):
    rimettere un assegno poslati ček

    10. izbruhati

    B) ➞ rimettersi v. rifl. (pres. mi rimetto)

    1. ponovno lotiti, lotevati se:
    rimettersi al lavoro ponovno se lotiti dela

    2. opomoči si; okrevati:
    rimettersi in carne zrediti se
    rimettersi dallo spavento opomoči si od strahu
    il tempo si è rimesso al bello vreme se je zvedrilo

    3. prepustiti, prepuščati odločitev

    4. lovstvo ponovno se skriti (preganjana divjad)
  • romanzo2 m

    1. lit. roman:
    romanzo d'appendice roman v nadaljevanjih; slabš. pogrošni roman
    romanzo d'avventure pustolovski roman
    romanzo ciclico ciklični roman
    romanzo educativo, filosofico vzgojni, filozofski roman
    romanzo epistolare roman v pismih
    romanzo fiume zelo dolg roman
    romanzo giallo kriminalka
    romanzo psicologico, storico psihološki, zgodovinski roman
    romanzo rosa ljubezenski roman
    romanzo sceneggiato televizijska priredba romana

    2. ekst. pren. neverjetna, izmišljena zgodba

    3. roman, ljubezensko razmerje
  • ruzzoloni avv.
    finire ruzzoloni per terra pasti, telebniti, kot si dolg in širok
  • saldo2 m

    1. ekon. saldo:
    saldo attivo, passivo aktvini, pasivni saldo
    fare i saldi dei conti izravnati račune

    2. preostali znesek:
    pagare a saldo saldirati, v celoti izplačati dolg

    3. trgov. ostanek, (neprodana) zaloga:
    saldi di fine stagione sezonska razprodaja
  • scalare2 v. tr. (pres. scalo)

    1. alpin. plezati, preplezati (tudi ekst.)

    2. odšteti, odštevati:
    scalate le spese po odbitju stroškov

    3. postopoma zmanjševati:
    scalare un debito odplačevati dolg v obrokih

    4. stopnjevati

    5. ekon. jurišati, nepričakovano navaliti na delnice
  • scontare v. tr. (pres. sconto)

    1. trgov. eskontirati; izplačati; prodati s popustom:
    scontare una cambiale eskontirati menico
    scontare un debito izplačati dolg

    2. ekst. plačevati; prestajati kazen:
    scontare dieci anni di carcere prestajati desetletno zaporno kazen
    scontarla pog. drago plačati

    3. predvidevati:
    l'esito dell'incontro era scontato izid srečanja je bil predviden

    4. ekst. preseči, presegati (tuje vzore, vplive ipd.)
  • sillaba f

    1. jezik zlog:
    sillaba breve, lunga kratek, dolg zlog

    2. pog. besedica; prav nič, niti trohice:
    non capire una sillaba ne razumeti besedice, prav nič
    non cambiare una sillaba ne zamenjati niti besedice
  • soddisfare* v. tr., v. intr. (pres. soddisfaccio, soddisfo)

    1. izpolniti, izpolnjevati; ugoditi (čemu):
    soddisfare un desiderio, a un desiderio izpolniti željo

    2. zadovoljiti, zadovoljevati; ugajati

    3. zadostiti, zadostovati; plačati; poravnati, popraviti:
    soddisfare un debito, a un debito plačati dolg
    soddisfare un danno, a un danno poravnati škodo

    4. ujemati se; skladati se s čim:
    la teoria soddisfa a determinate premesse teorija se sklada s predpostavkami
  • soluzione f

    1. kem. raztapljanje, raztopina, solucija:
    soluzione alcalina lug
    soluzione satura nasičena raztopina
    soluzione tampone puferska raztopina

    2. mat. rešitev (problema, enačbe)

    3. rešitev; razlaga:
    non c'è altra soluzione druge rešitve ni
    escogitare, trovare una soluzione najti rešitev

    4. rešitev, poravnava:
    venire a una pacifica soluzione doseči mirno rešitev, poravnavo

    5. izplačilo (dolga):
    pagare in una sola soluzione poravnati dolg naenkrat

    6.
    soluzione di continuità vrzel:
    senza soluzione di continuità nepretrgoma, kontinuirano
  • spēgnere*

    A) v. tr. (pres. spēngo)

    1. gasiti; pogasiti, ugašati:
    spegnere la calce gasiti apno
    spegnere un incendio pogasiti požar

    2. elektr. ugasniti, izključiti, izklopiti (luč, televizor)

    3. izplačati:
    spegnere un debito plačati dolg

    4. brisati; udušiti; pomiriti, potešiti:
    spegnere i rumori udušiti hrup
    spegnere la sete potešiti žejo

    5. knjižno ubiti

    B) ➞ spēgnersi v. rifl. (pres. mi spēngo)

    1. ugasiti se, ugašati se; ugasniti

    2. umreti, umirati
  • spreglédati (-am) | spregledováti (-újem) perf., imperf.

    1. aprire gli occhi; vedere

    2. capire, intuire, indovinare; smascherare:
    spregledati namene nekoga intuire le intenzioni di qcn.
    spregledati špekulanta smascherare lo speculatore

    3. non vedere, lasciarsi sfuggire:
    voznik je spregledal prometni znak il conducente non vide il segnale stradale
    spregledati rdečo luč passare col rosso
    med popravljanjem krtačnih odtisov sem spregledal nekaj napak nel correggere le bozze di stampa mi sono sfuggiti alcuni errori

    4. (hote ne videti česa nedovoljenega) lasciar perdere, sorvolare (su)

    5. (ne upoštevati) ignorare, trascurare:
    spregledati nekaj pomembnih dejstev trascurare alcuni importanti dati di fatto

    6. jur. esentare, esimere, dispensare (da); condonare:
    spregledati dolg esentare qcn. dal pagamento del debito
  • tappare

    A) v. tr. (pres. tappo) zamašiti, začepiti:
    tappare la botte začepiti sod
    tappare la bocca a qcn. pren. komu zapreti usta
    tappare un buco pren. zamašiti luknjo, nekako poravnati dolg
    tappare la finestra zadelati, zatesniti okno
    tapparsi gli occhi, le orecchie pren. zatiskati si oči, ušesa

    B) ➞ tapparsi v. rifl. (pres. mi tappo) zapreti, zapirati se:
    tapparsi in casa zapreti se v hišo
  • tēmpo m

    1. čas (absolutno):
    col tempo sčasoma
    in progresso di tempo knjižno s časom
    senza tempo večno
    dar tempo al tempo pustiti času čas
    perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

    2. čas (astronomski):
    tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
    tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
    l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

    3. čas (del):
    da tempo že precej časa, zdavnaj
    di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
    per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
    poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
    tutto il tempo ves čas, stalno

    4. čas (predviden za kaj):
    per tempo hitro, kmalu
    tempo un mese v enem mesecu
    tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
    tempo di cottura čas kuhanja
    tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
    tempo di lavorazione izdelavni čas
    tempo reale inform. resnični čas
    tempo supplementare tehn. dodatni čas
    interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
    acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
    non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
    perdere tempo izgubljati čas
    prendere tempo obotavljati se
    senza por tempo in mezzo brez odlašanja

    5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
    tempo primo prvotni tempo
    tempo di valzer ritem valčka
    tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
    battere, segnare il tempo udarjati takt
    tempo debole nenaglašena doba
    tempo forte naglašena doba

    6. glasba stavek:
    i tempi di una sinfonia stavki simfonije

    7. avto takt:
    motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

    8. šport čas; polčas:
    tempi supplementari podaljšek (tekme)
    chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
    ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

    9. del (predstave)

    10. čas (v kronološkem zaporedju):
    a quel tempo takrat
    ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
    al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
    al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
    al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
    in ogni tempo vedno, stalno
    il nostro tempo dandanašnji
    il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
    tempi bui, difficili mračna, težka leta
    adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
    aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
    essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
    coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

    11. čas, doba:
    tempo di caccia čas lova
    tempo della semina čas setve

    12. čas (za neko dejavnost):
    tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
    tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
    tempo pieno šol. celodnevni pouk
    ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
    buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
    buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
    darsi al bel tempo zabavati se
    fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
    è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
    non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

    13. jezik čas:
    tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
    avverbio di tempo časovni prislov
    complemento di tempo prislovno določilo časa

    14. (določen) čas:
    a tempo debito o pravem času
    anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
    tempo utile zadnji rok
    in tempo utile pravočasno

    15. čas (poosebljeno):
    le ingiurie del tempo zob časa
    il tempo fugge čas beži
    il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
    il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

    16. vreme:
    tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
    tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
    previsioni del tempo vremenska napoved
    tempo permettendo če bo vreme primerno
    fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
    lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
    parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
    sentire il tempo biti občutljiv za vreme
    PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
    il tempo è moneta preg. čas je denar
    col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas
  • turare

    A) v. tr. (pres. turo) mašiti, čepiti, zadelati:
    turare la bottiglia začepiti steklenico
    turare la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
    turare un buco pren. plačati dolg; preganjati čas; zamašiti luknjo, koga nadomestiti
    turare una falla zamašiti režo, špranjo; pren. izplačati dolg
    turarsi gli occhi, le orecchie, la bocca, il naso zapirati si oči, mašiti si ušesa, zapirati si usta, tiščati nos (da ne bi česa videli, slišali, rekli, vohali)

    B) ➞ turarsi v. rifl. (pres. mi turo) mašiti se
  • večér (-a) m

    1. sera:
    voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
    od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
    dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
    rel. božični, sveti večer la sera di Natale
    kresni večer sera di mezza estate
    Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

    2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
    poslovilni večer serata d'addio
    dobrodelni večer serata di beneficenza
    gala večer, slovesni večer serata di gala

    3. pren. večer življenja vecchiaia
    PREGOVORI:
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • venire*

    A) v. tr. (pres. vēngo)

    1. priti, prihajati:
    venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
    venire accanto, vicino približati se
    venire di corsa priteči
    venire dentro vstopiti
    venire fuori iziti, biti objavljen
    venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)

    2. priti, prispeti:
    venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
    venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
    venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
    venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
    venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
    venire in fama zasloveti
    venire ai ferri corti skočiti si v lase
    venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
    venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
    venire a morte umreti
    venire a noia zdolgočasiti
    venire in odio zasovražiti
    venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
    venire al sangue krvavo se spopasti
    venire a sapere zvedeti kaj

    3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
    venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
    venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
    venire dal niente ekst. začeti iz niča

    4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
    venire al mondo roditi se
    venire su rasti, razvijati se

    5. iziti se; biti; stati:
    venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
    quanto viene? koliko stane?

    6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
    a venire prihodnji, bodoči
    di là da venire daljni
    appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
    il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
    la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec

    7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)

    8. pripadati, pritikati

    9.
    venire giù pasti, padati
    venire meno omedleti; odpovedati

    10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
    viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo

    11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
    viene lodata da tutti vsi jo hvalijo

    B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi

    C) m
    andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja
  • visita f

    1. obisk:
    visita di dovere, di omaggio dolžnostni, vljudnostni
    visita privata, ufficiale zasebni, uradni obisk
    visita pastorale relig. kanonična vizitacija
    visita a un amico, a un malato obisk prijatelja, bolnika
    visita di S. Elisabetta pren. zelo dolg obisk
    visita del Signore pren. nesreča
    abito da visita popoldanska obleka
    biglietto da visita vizitka
    andare, essere in visita da qcn. iti h komu, biti pri kom na obisku
    fare visita a obiskati (koga)

    2. med. pregled:
    visita ambulatoriale, domiciliare ambulantni pregled, pregled na domu
    visita di controllo, generale, medica, specialistica kontrolni, splošni, zdravniški, specialistični pregled
    marcar visita voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled
    passare la visita dati se pregledati

    3. ekst. pregled, preiskava, inšpekcija:
    visita alle carceri, alla scuola inšpekcija zaporov, šolska inšpekcija
    visita doganale carinski pregled
    visita delle navi mercantili pregled, preiskava trgovskih ladij