mano f (pl. -ni)
1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)
2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku
3. pest, peščica
4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu
5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke
6. pisava
7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)
8. pren. vrsta, zaporedje
9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati
10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva
Zadetki iskanja
- marca1 f
1. znamka; znamenje, znak:
marca da bollo kolek
2. ekst. podjetje, firma:
marca di fabbrica zaščitni znak
le migliori marche nazionali najboljše državne firme
prodotto di marca dober proizvod, proizvod znane firme
3. garderobna markica
4. pren. značilnost, obarvanost:
pronuncia di marca napoletana značilno neapeljska izgovorjava - marzapane m
1. kulin. marcipan
2. pren. poslastica, oblizek:
essere fatto di marzapane pren. biti dober, prilagodljiv - mazza f
1. gorjača; toskansko sprehajalna palica
2. voj. hist. kij
3. macola; kovaško kladivo
4. šport kij (baseball); palica (golf):
essere una buona mazza pren. biti dober igralec golfa
5. glasba tolkač
6. bot.
mazza da tamburo dežnik (Lepiota procera)
mazza d'Ercole veliki kijec (Clavaria pistillaria)
mazza di S. Giuseppe (oleandro) oleander (Nerium oleander)
mazza d'oro slakar, razgetec (Lysimachia vulgaris) - me pron.
1. mene, meni, menoj:
da me (jaz) sam
fra me e me pri sebi
per, secondo me po mojem
quanto a me kar se mene tiče
2. jaz:
povero me! ubogi jaz!, jojmene!
è bravo quanto me dober je kot jaz
il padrone sono me! šalj. jaz sem gospodar!, jaz ukazujem!
3. mi (pred 'la', 'le', 'li', 'lo', 'ne'):
mandamelo pošlji mi ga! - móž (-á) m
1. marito:
dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
rajni mož il defunto marito
zakonski mož coniuge
2. uomo:
mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
mož sivih las un uomo canuto
3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
vodilni možje dirigenti
volilni možje elettori
veliki možje i grandi (di una nazione)
črni možje becchini
občinski možje assessori; impiegati del comune
možje zakona i tutori della legge, i poliziotti
4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
on je figa mož (figamož) è un vigliacco
5. voj. (vojak brez čina) uomo:
bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo
6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
metati cifra mož fare a testa e croce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti mož beseda essere uomo di parola
biti mož dejanj essere uomo d'azione
biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
stati mož pri možu stare stretti come acciughe
igre črni mož guardie e ladri
etn. divji mož babau
gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
etn. povodni mož genio dell'acqua
slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
snežni mož pupazzo di neve
meteor. ledeni možje gelo di maggio - napráviti (-im) | naprávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
napraviti cesto fare una strada
napraviti načrt fare un piano
napraviti kosilo preparare il pranzo
napraviti hišo fare, costruire la casa
napraviti posteljo fare, rifare il letto
napraviti črto fare, tirare una riga
napraviti ogenj accendere il fuoco
ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
napraviti napako fare, commettere un errore
napraviti korak fare, muovere un passo
napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
napraviti izvleček compendiare
2. (dokončati) finire (di fare)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napraviti kariero far carriera
napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
napraviti (komu)
otroka rendere incinta
napraviti piko na i mettere il punto sulla i
napraviti (komu)
prostor fare spazio (a uno)
napraviti red fare, mettere ordine
napraviti ... kilometrov fare... chilometri
pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
lov. napraviti dvojec fare una doppietta
rel. napraviti križ fare il segno della croce
napraviti izpad fare una sortita
napraviti kepo appallottolare
B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. venire; farsi:
od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
napravil se je dan si è fatto giorno
pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando
2. farsi, fingersi, darsi:
napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo
3. star. avviarsi; andare, correre dietro - naso m
1. nos:
naso aquilino orlovski nos
naso a patata krompirjast nos
naso a sella anat., med. sedlasti nos
col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
affilare il naso hujšati
arricciare, torcere il naso vihati nos
avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
dare di naso in qcn. naleteti na koga
ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
menare per il naso vleči za nos
rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
soffiarsi il naso usekniti se
non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu
2. pren. obraz; nos:
allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
mettere sotto il naso dati pod nos
sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom
3. nos (voh):
andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
avere naso, buon naso imeti nos, dober nos - negōzio m (pl. -zi)
1. posel; kupčija:
bel negozio! pog. lepa reč!
concludere, fare un bel, un cattivo negozio skleniti dober, slab posel
2. pravo
negozio giuridico pravni posel
3. trgovina:
aprire un negozio odpreti trgovino
4. knjižno delo, dejavnost - nido
A) m
1. gnezdo:
far nido gnezditi; ekst. pren. ugnezditi se, namestiti se, naseliti se
2. pren. gnezdo, dom; ekst. domovina, domačija; slabš. gnezdo, leglo:
un nido di briganti razbojniško gnezdo
3. pren. gnezdo, postojanka:
nido di mitragliatrici voj. strojniško gnezdo
4.
nido d'ape tekstil frotir
a nido d'ape satast
nido di uccello bot. gnezdovica (Neottia nidus avis)
5. obrt satasti vbod
6. kulin. gnezdo (vrsta testenin) ○
PREGOVORI: a ogni uccello il suo nido par bello preg. dober domek, če ga tudi ni več kakor za en bobek
B) agg. invar.
asilo nido otroške jasli - nôga (-e) f
1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
noga ga boli gli duole la gamba
noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
(del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
voj. k nogi! piedarm
na noge! in piedi!
2. (spodnji del priprave) gamba:
mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
gori mu pod nogami corre un grave pericolo
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
vstati z levo nogo aver la luna di traverso
stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
od mladih nog dalla più tenera età
hitrih nog a gran passi
šport. ščitnik za noge parastinchi
aer. amortizacijska noga amortizzatore
zool. noge hodilke arti toracici
šport. odrivna noga piede di slancio
zool. oprijemalna noga piede prensile
zool. plavalna noga piede palmato
zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
med. ploska noga piede piatto
teh. svinjska noga piede di porco
bot. vranja noga sardonia (Coronopus) - nome m
1. ime:
il nome di una persona, di un animale ime osebe, živali
nome comune, proprio jezik obče, lastno ime
nome commerciale trgov. blagovna znamka
nome depositato trgov. zaščitni znak
nome di luogo krajevno ime, toponim
a nome di qcn. v imenu nekoga
a nome di qcs. (a titolo di) kot, za
in nome di qcn. v imenu nekoga
in nome di Dio Bog pomagaj!
sotto nome di pod imenom
atti senza nome pren. nizkotna, podla dejanja
chiamare le cose col loro nome pren. reči popu pop, bobu bob
2. osebno ime; priimek:
nome d'arte umetniško ime, psevdonim
nome di battaglia ilegalno ime
nome di battesimo krstno ime
nome di famiglia rodbinsko ime, priimek
nome onorato, rispettabile spoštovano, čislano ime
opera senza nome anonimno delo
avere di nome, per nome imenovati se
è un bel nome to je znana oseba
fare il nome di qcn. imenovati koga, izdati ime nekoga
3. pren. sloves, ugled; glas:
avere buon, cattivo nome uživati dober, slab glas
avere un nome in qcs. sloveti po čem
4.
nome di guerra hist. bojno ime (vojaških najemnikov)
5. jezik samostalnik - nós (-a) m
1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso
2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso
3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso - oblízati (-lížem) | oblizováti (-újem) perf., imperf.
1. leccare:
dober, da bi si prste oblizal buono da leccarsi le dita
2. pren. lambire
3. ekst. lisciare, levigare - occasione f
1. priložnost:
aspettare l'occasione čakati ugodno priložnost
cogliere l'occasione izrabiti priložnost
una buona occasione dober posel, dobra partija
all'occasione morda, če bo potrebno
d'occasione trgov. ugoden
2. ekst. trgov. izdelek z ugodno ceno
3. vzrok, povod:
dare, fornire l'occasione dati povod
4. priložnost, prilika, dogodek:
in occasione delle nozze ob poroki
poesia d'occasione priložnostna pesem
PREGOVORI: l'occasione fa l'uomo ladro preg. prilika dela tatu - ôče (-éta) m
1. padre; pog. babbo, papà:
dober, slab oče un padre buono, cattivo
skrben oče un padre premuroso, un padre tutto casa e famiglia
domnevni oče padre putativo
družinski oče padre di famiglia
stari oče nonno, avo
oče naroda padre della patria
2. pl. očetje (predniki) avi, antenati
3. (v kmečkem okolju, gospodar) padrone
4. rel. padre:
očetje frančiškani i padri francescani
cerkveni očetje i padri della Chiesa
5. pren. (utemeljitelj, pobudnik) padre:
oče sodobne biologije il padre della biologia moderna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je po očetu, je cel, izrezan oče il ragazzo, il bambino è suo padre sputato
rel. koncilski oče padre conciliare
nebeški Oče il Padreterno
sveti oče il santopadre, il Santo Padre, il pontefice
krušni oče (očim) patrigno
mestni očetje consiglieri - ómen (-a) m segno, presagio; augurio, auspicio:
to je dober omen za prihodnost è di buon augurio per il futuro - opazoválec (-lca) | -lka (-e) m, f
1. osservatore (-trice):
umetnik je dober opazovalec l'artista è un acuto osservatore
2. ekst. osservatore (-trice):
diplomatski, politični opazovalci osservatori diplomatici, politici - oscurare
A) v. tr. (pres. oscuro)
1. potemniti; zmračiti
2. pren. zatemniti; očrniti:
oscurare il buon nome di qcn. očrniti dober glas nekoga
B) ➞ oscurarsi v. rifl. (pres. mi oscuro) temniti se, mračiti se - pàč adv.
1. poi, sì, probabilmente, proprio:
najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
pač res je è proprio vero
2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero
3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
tako je pač življenje così è la vita
4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi
5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro