Franja

Zadetki iskanja

  • mano f (pl. -ni)

    1. roka:
    mano destra desnica
    mano sinistra levica
    fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
    far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
    notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
    di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
    chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
    mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
    avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
    sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
    bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
    a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
    avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
    col cuore in mano pren. odkritosrčno
    avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
    mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
    mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
    avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
    giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
    per mano di qcs. s, z nečim
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    a mano ročen, prenosen:
    bagagli a mano ročna prtljaga
    giocar di mano pren. varati, goljufati
    cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
    mettere le mani su qcs. polastiti se česa
    metter mano a qcs. zgrabiti kaj
    mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
    restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
    essere largo di mano pren. biti darežljiv
    essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
    buona mano pren. napitnica
    imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
    reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
    portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
    dare una mano a qcn. komu pomagati
    venire alle mani pren. pretepati se
    la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
    a mano armata z orožjem
    caricare la mano pren. pretiravati
    essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
    la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
    fatto a mano ročno izdelano
    avere la mano a qcs. biti vešč v čem
    metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
    dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
    fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
    giochi di mano rokohitrstvo
    stare con le mani in mano stati križemrok
    denari alla mano v gotovini
    uomo alla mano prijazen človek
    fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
    di lunga mano pren. že dolgo (časa)

    2. stran:
    a mano destra, dritta desno, na desni
    a mano sinistra, manca levo, na levi
    avere la mano biti na desni, imeti prednost
    cedere la mano dati prednost
    andare contro mano pren. iti proti toku

    3. pest, peščica

    4. pren. kvaliteta:
    di mezza mano povprečen
    di bassa mano pren. nizkega rodu

    5. pren. roka, moč, avtoriteta:
    la mano della giustizia roka pravice
    dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
    cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

    6. pisava

    7. igre
    essere di mano začeti igro (s kartami)
    prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

    8. pren. vrsta, zaporedje

    9. pren. sloj:
    dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

    10.
    mani pl. pog. manikira:
    fare le mani manikirati se
    PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva
  • marca1 f

    1. znamka; znamenje, znak:
    marca da bollo kolek

    2. ekst. podjetje, firma:
    marca di fabbrica zaščitni znak
    le migliori marche nazionali najboljše državne firme
    prodotto di marca dober proizvod, proizvod znane firme

    3. garderobna markica

    4. pren. značilnost, obarvanost:
    pronuncia di marca napoletana značilno neapeljska izgovorjava
  • marzapane m

    1. kulin. marcipan

    2. pren. poslastica, oblizek:
    essere fatto di marzapane pren. biti dober, prilagodljiv
  • mazza f

    1. gorjača; toskansko sprehajalna palica

    2. voj. hist. kij

    3. macola; kovaško kladivo

    4. šport kij (baseball); palica (golf):
    essere una buona mazza pren. biti dober igralec golfa

    5. glasba tolkač

    6. bot.
    mazza da tamburo dežnik (Lepiota procera)
    mazza d'Ercole veliki kijec (Clavaria pistillaria)
    mazza di S. Giuseppe (oleandro) oleander (Nerium oleander)
    mazza d'oro slakar, razgetec (Lysimachia vulgaris)
  • me pron.

    1. mene, meni, menoj:
    da me (jaz) sam
    fra me e me pri sebi
    per, secondo me po mojem
    quanto a me kar se mene tiče

    2. jaz:
    povero me! ubogi jaz!, jojmene!
    è bravo quanto me dober je kot jaz
    il padrone sono me! šalj. jaz sem gospodar!, jaz ukazujem!

    3. mi (pred 'la', 'le', 'li', 'lo', 'ne'):
    mandamelo pošlji mi ga!
  • móž (-á) m

    1. marito:
    dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
    rajni mož il defunto marito
    zakonski mož coniuge

    2. uomo:
    mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
    mož sivih las un uomo canuto

    3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
    vodilni možje dirigenti
    volilni možje elettori
    veliki možje i grandi (di una nazione)
    črni možje becchini
    občinski možje assessori; impiegati del comune
    možje zakona i tutori della legge, i poliziotti

    4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
    bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
    ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
    on je figa mož (figamož) è un vigliacco

    5. voj. (vojak brez čina) uomo:
    bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo

    6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
    metati cifra mož fare a testa e croce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti mož beseda essere uomo di parola
    biti mož dejanj essere uomo d'azione
    biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
    stati mož pri možu stare stretti come acciughe
    igre črni mož guardie e ladri
    etn. divji mož babau
    gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
    etn. povodni mož genio dell'acqua
    slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
    snežni mož pupazzo di neve
    meteor. ledeni možje gelo di maggio
  • napráviti (-im) | naprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
    napraviti cesto fare una strada
    napraviti načrt fare un piano
    napraviti kosilo preparare il pranzo
    napraviti hišo fare, costruire la casa
    napraviti posteljo fare, rifare il letto
    napraviti črto fare, tirare una riga
    napraviti ogenj accendere il fuoco
    ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
    vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
    napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
    napraviti napako fare, commettere un errore
    napraviti korak fare, muovere un passo
    napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
    napraviti izvleček compendiare

    2. (dokončati) finire (di fare)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napraviti kariero far carriera
    napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
    napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
    napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
    napraviti (komu)
    otroka rendere incinta
    napraviti piko na i mettere il punto sulla i
    napraviti (komu)
    prostor fare spazio (a uno)
    napraviti red fare, mettere ordine
    napraviti ... kilometrov fare... chilometri
    pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
    pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
    pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
    lov. napraviti dvojec fare una doppietta
    rel. napraviti križ fare il segno della croce
    napraviti izpad fare una sortita
    napraviti kepo appallottolare

    B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. venire; farsi:
    od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
    napravil se je dan si è fatto giorno
    pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

    2. farsi, fingersi, darsi:
    napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

    3. star. avviarsi; andare, correre dietro
  • naso m

    1. nos:
    naso aquilino orlovski nos
    naso a patata krompirjast nos
    naso a sella anat., med. sedlasti nos
    col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
    affilare il naso hujšati
    arricciare, torcere il naso vihati nos
    avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
    avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
    dare di naso in qcn. naleteti na koga
    ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
    menare per il naso vleči za nos
    rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
    soffiarsi il naso usekniti se
    non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu

    2. pren. obraz; nos:
    allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
    mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
    mettere sotto il naso dati pod nos
    sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom

    3. nos (voh):
    andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
    avere naso, buon naso imeti nos, dober nos
  • negōzio m (pl. -zi)

    1. posel; kupčija:
    bel negozio! pog. lepa reč!
    concludere, fare un bel, un cattivo negozio skleniti dober, slab posel

    2. pravo
    negozio giuridico pravni posel

    3. trgovina:
    aprire un negozio odpreti trgovino

    4. knjižno delo, dejavnost
  • nido

    A) m

    1. gnezdo:
    far nido gnezditi; ekst. pren. ugnezditi se, namestiti se, naseliti se

    2. pren. gnezdo, dom; ekst. domovina, domačija; slabš. gnezdo, leglo:
    un nido di briganti razbojniško gnezdo

    3. pren. gnezdo, postojanka:
    nido di mitragliatrici voj. strojniško gnezdo

    4.
    nido d'ape tekstil frotir
    a nido d'ape satast
    nido di uccello bot. gnezdovica (Neottia nidus avis)

    5. obrt satasti vbod

    6. kulin. gnezdo (vrsta testenin)
    PREGOVORI: a ogni uccello il suo nido par bello preg. dober domek, če ga tudi ni več kakor za en bobek

    B) agg. invar.
    asilo nido otroške jasli
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • nome m

    1. ime:
    il nome di una persona, di un animale ime osebe, živali
    nome comune, proprio jezik obče, lastno ime
    nome commerciale trgov. blagovna znamka
    nome depositato trgov. zaščitni znak
    nome di luogo krajevno ime, toponim
    a nome di qcn. v imenu nekoga
    a nome di qcs. (a titolo di) kot, za
    in nome di qcn. v imenu nekoga
    in nome di Dio Bog pomagaj!
    sotto nome di pod imenom
    atti senza nome pren. nizkotna, podla dejanja
    chiamare le cose col loro nome pren. reči popu pop, bobu bob

    2. osebno ime; priimek:
    nome d'arte umetniško ime, psevdonim
    nome di battaglia ilegalno ime
    nome di battesimo krstno ime
    nome di famiglia rodbinsko ime, priimek
    nome onorato, rispettabile spoštovano, čislano ime
    opera senza nome anonimno delo
    avere di nome, per nome imenovati se
    è un bel nome to je znana oseba
    fare il nome di qcn. imenovati koga, izdati ime nekoga

    3. pren. sloves, ugled; glas:
    avere buon, cattivo nome uživati dober, slab glas
    avere un nome in qcs. sloveti po čem

    4.
    nome di guerra hist. bojno ime (vojaških najemnikov)

    5. jezik samostalnik
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • oblízati (-lížem) | oblizováti (-újem) perf., imperf.

    1. leccare:
    dober, da bi si prste oblizal buono da leccarsi le dita

    2. pren. lambire

    3. ekst. lisciare, levigare
  • occasione f

    1. priložnost:
    aspettare l'occasione čakati ugodno priložnost
    cogliere l'occasione izrabiti priložnost
    una buona occasione dober posel, dobra partija
    all'occasione morda, če bo potrebno
    d'occasione trgov. ugoden

    2. ekst. trgov. izdelek z ugodno ceno

    3. vzrok, povod:
    dare, fornire l'occasione dati povod

    4. priložnost, prilika, dogodek:
    in occasione delle nozze ob poroki
    poesia d'occasione priložnostna pesem
    PREGOVORI: l'occasione fa l'uomo ladro preg. prilika dela tatu
  • ôče (-éta) m

    1. padre; pog. babbo, papà:
    dober, slab oče un padre buono, cattivo
    skrben oče un padre premuroso, un padre tutto casa e famiglia
    domnevni oče padre putativo
    družinski oče padre di famiglia
    stari oče nonno, avo
    oče naroda padre della patria

    2. pl. očetje (predniki) avi, antenati

    3. (v kmečkem okolju, gospodar) padrone

    4. rel. padre:
    očetje frančiškani i padri francescani
    cerkveni očetje i padri della Chiesa

    5. pren. (utemeljitelj, pobudnik) padre:
    oče sodobne biologije il padre della biologia moderna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je po očetu, je cel, izrezan oče il ragazzo, il bambino è suo padre sputato
    rel. koncilski oče padre conciliare
    nebeški Oče il Padreterno
    sveti oče il santopadre, il Santo Padre, il pontefice
    krušni oče (očim) patrigno
    mestni očetje consiglieri
  • ómen (-a) m segno, presagio; augurio, auspicio:
    to je dober omen za prihodnost è di buon augurio per il futuro
  • opazoválec (-lca) | -lka (-e) m, f

    1. osservatore (-trice):
    umetnik je dober opazovalec l'artista è un acuto osservatore

    2. ekst. osservatore (-trice):
    diplomatski, politični opazovalci osservatori diplomatici, politici
  • oscurare

    A) v. tr. (pres. oscuro)

    1. potemniti; zmračiti

    2. pren. zatemniti; očrniti:
    oscurare il buon nome di qcn. očrniti dober glas nekoga

    B) ➞ oscurarsi v. rifl. (pres. mi oscuro) temniti se, mračiti se
  • pàč adv.

    1. poi, sì, probabilmente, proprio:
    najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
    pač res je è proprio vero

    2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
    kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero

    3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
    tako je pač življenje così è la vita

    4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
    nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi

    5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
    ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro