skrômen (-mna -o) adj.
1. modesto, morigerato, dimesso:
skromen delavec un lavoratore modesto
skromen glede hrane modesto, morigerato nel mangiare
skromen pri obleki dimesso nel vestire
delati se skromnega affettare modestia
delati se lažno skromnega pren. non peccare di modestia
2. modesto, misero, modico:
skromna hiša casa modesta, misera
skromna plača stipendio misero
3. modesto, umile, scarso; povero, parco:
skromni cilji obiettivi modesti
skromna letina annata scarsa
4. pren. modesto, povero, poco, frugale:
skromna večerja cena povera, frugale
Zadetki iskanja
- skúhati (-am)
A) perf. ➞ kuhati
1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
skuhati polento fare la polenta
skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè
2. preparare; distillare; fare:
skuhati marmelado fare la marmellata
skuhati žganje distillare l'acquavite
skuhati oglje fare la carbonella
3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
skuhati zaroto ordire una congiura
skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta
B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.
1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori
2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo - skúpen (-pna -o) adj.
1. comune, collettivo:
druži jih skupno delo li unisce il lavoro comune
skupni grob tomba comune
gostje so imeli skupno kosilo gli ospiti consumarono il pranzo in comune
skupen obisk razstave visita collettiva della mostra
skupna korist il bene comune
skupen redkim ljudem comune a pochi
skupno življenje vita in comune
2. comune, analogo, identico:
imeti skupen cilj avere un obiettivo comune
imeti skupen pogled na kaj avere identiche vedute su qcs.
3. complessivo, totale; unitario, globale:
skupna cena nekega dela il costo complessivo di un lavoro
skupni stroški spesa totale
skupni napori sforzi unitari
jur. skupna hipoteka ipoteca comune
ekon. skupna naložba joint venture
skupna paša compascolo
skupna spalnica camerata, dormitorio
skupna uprava amministrazione comune
mat. najmanjši skupni mnogokratnik minimo comune multiplo
mat. največji skupni delitelj massimo comun divisore
mat. skupni imenovalec denominatore comune
skupni znesek montante; somma complessiva, totale
bivanje coabitazione, convivenza
jur. skupno imetje (zakoncev) comunione dei beni tra i coniugi
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
pren. govoriti, najti skupni jezik avere analoghe vedute su qcs.
skupna ležišča alloggiamento in comune - spodóben (-bna -o) adj.
1. ammodo, bravo, civile, corretto, decoroso, perbene; cristiano:
spodobno dekle una ragazza ammodo
spodobno obnašanje atteggiamento decoroso
2. (primeren, ustrezen) decente, decoroso, degno, dignitoso, onesto:
spodobna cena prezzo moderato
spodobno plačilo degna ricompensa - stálen (-lna -o) adj.
1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
stalni izdatki uscite permanenti
vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
stalen značaj carattere stabile
stalna cena prezzo fisso
stalna komisija commissione permanente
stalni gostje ospiti assidui
2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
stalne pritožbe i frequenti reclami
3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
stalno bivališče dimora fissa, domicilio
stalni gost habitué
stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stalna deformacija deformazione permanente
lov. stalna divjad selvaggina stanziale
stalna količina quantitativo stabile
ekon. stalna plača stipendio fisso
stalna pesniška oblika forma poetica stabile
pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
žel. stalna vozovnica biglietto permanente
voj. stalna vojska esercito stanziale
stalni član socio effettivo
mat. stalni člen termine costante
gled. stalni lik maschera
fiz. stalni magnet calamita permanente
gost. stalni menu menù ordinario
lingv. stalni naglas accento fisso
lingv. stalni pridevek attributo permanente
zool. stalni ptič uccello stazionario
šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
anat. stalni zob dente permanente
stalno brenkanje strimpellio
stalno brisanje strofinio
stalno kroženje rigirio
stalno premetavanje sballottio
stalno zbadanje punzecchio
gled. stalno gledališče teatro stabile
stalno plačilo appannaggio - stare* v. intr. (pres. stō)
1. knjižno obstati
2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo
3. obotavljati se, muditi se
4. trajati
5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo
6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan
7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?
8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati
9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici
10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno
11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako
12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti
13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo
14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja
15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali
16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)
17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati
18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori
19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)
20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem
21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših
22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?
23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za - stroškóven (-vna -o) adj. del costo, dei costi; delle spese:
stroškovni račun conto delle spese
stroškovna cena prezzo di costo - subskripcíjski (-a -o) adj. di prenotazione:
subskripcijska cena prezzo di prenotazione - továrniški (-a -o) adj. di, della fabbrica; di fabbricazione; manifatturiero:
tovarniški delavec operaio (di fabbrica)
tovarniško vodstvo direzione della fabbrica
tovarniški izdelki prodotti di fabbrica, manifatturieri
tovarniški dimnik ciminiera
tovarniška cena prezzo di fabbrica
tovarniška napaka difetto di fabbricazione
tovarniške odplake rifiuti industriali - truffa
A) f
1. pravo goljufija
2. ekst. prevara, goljufija, sleparstvo
B) agg. invar. goljufiv, prevarantski, sleparski:
prezzo truffa oderuška cena - tŕžen (-žna -o) adj. di, del mercato; venale:
tržne zakonitosti le leggi del mercato
tržni dan giorno di mercato
tržno gospodarstvo economia di mercato
tržna cena prezzo di mercato, prezzo venale - ugóden (-dna -o) adj. favorevole, propizio, buono, conveniente, opportuno; felice; positivo:
ugodna novica buona notizia
ugoden vtis impressione buona, favorevole
ugoden veter vento favorevole
ugodna cena prezzo conveniente
ugoden izid esito felice - unità f
1. enotnost:
unità e molteplicità enotnost in mnogoterost
unità di tempo, di luogo e di azione gled. enotnost časa, kraja in prostora
2. ekst. enotnost; združitev, zedinjenje:
lottare per l'unità nazionale boriti se za nacionalno združitev:
Unità d'Italia hist. Zedinjenje Italije
3. enotnost, složnost, enakost; sorodnost:
unità di vedute e di propositi enakost pogledov in ciljev
4. enota:
unità didattica šol. učna enota
il comune è l'unità amministrativa fondamentale občina je osnovna upravna enota
unità sanitaria locale zdravstveni dom; mestna ambulanta
5. mat. število ena
6. fiz. enota:
unità astronomica astronomska enota
unità derivata izpeljana merska enota
unità fondamentale osnovna enota
unità di misura merska enota
7. farm.
unità di insulina, di penicillina enota insulina, penicilina
8. agr.
unità foraggiera krmna enota
9. ekon.
unità di consumo potrošniška enota
unità monetaria denarna enota
unità di prezzo enotna cena
10. urban.
unità d'abitazione stanovanjska enota
11. voj. enota:
unità aerotrasportata, corazzata, meccanizzata, motorizzata zračnotransportna, oklepna, mehanizirana, motorizirana enota
unità complessa, elementare sestavljena, osnovna enota
12. med. enota; oddelek:
unità neonatale porodni oddelek
13. aero, navt. letalo, ladja:
unità da caccia, da ricognizione lovsko, izvidniško letalo
14. inform. procesna enota:
unità centrale, periferica centralna, periferna procesna enota - unitario
A) agg. (m pl. -ri)
1. enoten; skupen; unitarističen:
Stato unitario unitarna država
prezzo unitario enotna cena
sforzi unitari skupni napori
2. organski, skladen, celovit:
opera di concezione unitaria celovito zasnovano delo
B) m (f -ia; m pl. -ri)
1. unitarist
2. relig. unitarec - v prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano
2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia
3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso
4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda
5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre
6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite
7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta
8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe
9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti
10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine
11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste
2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo
3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni
4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione
5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo
6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia
7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori
8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro
9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza
10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere
11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso
12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti - velikoprodájen (-jna -o) adj. trg. all'ingrosso:
velikoprodajna cena prezzo all'ingrosso - venale agg.
1. prodajen; kupen; tržen:
prezzo venale tržna cena
2. pren. (mercenario) kupljiv, naprodaj:
amore venale kupljiva ljubezen
3. pren. podkupljiv - vézan (-a -o) adj. legato; rilegato; fisso:
vezana cena prezzo fisso
vezana knjiga libro rilegato
lit. vezana beseda poesia
ekon. vezana hranilna vloga deposito vincolato
na kisik vezana kovina metallo legato all'ossigeno
les. vezana plošča pannello di compensato
fiz. vezane posode vasi comunicanti
vezani elektron elettrone accoppiato
les. vezani furnir legno compensato
vezani moški uomo sposato, coniugato
kem. vezani kisik ossigeno legato
vezan v polusnje rilegato in mezza pelle
obrt. vezano okno finestra all'inglese - vkljúčno adv.
1. incluso, inclusivamente, compreso; entro:
prošnje je treba oddati do vključno 1. januarja le domande vanno presentate entro e non più tardi del 1o gennaio
2. incluso, compreso:
cena kosila (s pogrinjkom in postrežbo) je okoli pettisoč tolarjev il pranzo costa sui cinquemila talleri, tutto compreso
organizirati poročno slavje vključno z vsem, kar gre zraven organizzare una festa di nozze con tutti i suoi annessi e connessi - zádnji (-a -e)
A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura
B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi