Franja

Zadetki iskanja

  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • tirare

    A) v. tr. (pres. tiro)

    1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
    tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
    tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
    tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
    tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
    tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
    tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
    tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
    tirare un metallo metal. vleči kovino
    tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
    tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
    tirare le reti povleči mreže
    tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

    2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
    tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
    tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
    tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
    tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

    3. vleči:
    i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
    tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
    tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
    tirare la carretta pren. garati
    tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
    tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
    una parola tira l'altra beseda da besedo

    4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
    tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
    tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
    tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
    tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
    tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
    tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
    tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
    tirare giù potegniti dol:
    tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
    tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
    tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
    tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
    tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
    tirare su potegniti gor, ven:
    tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
    tirare su un bambino vzgajati otroka
    tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
    tirare su col naso smrkati
    tirare su la cocaina njuhati kokain
    tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
    tirare a sorte žrebati
    tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

    5. vleči, vsrkavati, sesati:
    tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
    tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
    tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
    tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
    tirare il latte sesati (mleko)

    6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
    tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
    tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
    tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
    tirare una salsa kulin. zgostiti omako

    7. pog. dvigniti:
    tirare lo stipendio dvigniti plačo

    8.
    tirare a cera il pavimento povoščiti pod
    tirare a lucido pološčiti
    tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
    tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

    9. vreči, metati, zalučati:
    tirare un sasso vreči kamen
    tirare baci pošiljati poljubčke
    tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
    tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
    tirare i dadi kockati (se)
    tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

    10. ustreliti, streljati:
    tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
    tirare in porta ekst. šport streljati na gol

    11. potegniti, vleči, risati:
    tirare una linea potegniti črto
    tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

    12. tisk natisniti, tiskati

    B) v. intr.

    1. iti naprej:
    tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
    Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
    tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

    2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
    tirare a imbrogliare rad prevarati
    tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
    tirare a indovinare pog. ugibati

    3. vleči (barva); biti podoben:
    tirare da qcn. biti podoben komu
    un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

    4. kazati na; vleči:
    tira a piovere kaže na dež
    lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

    5. pihati:
    con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

    6. vleči (motor):
    la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

    7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

    8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
    il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

    9. obl. biti tesen:
    sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

    10. pren. varčevati:
    tirare sul prezzo barantati
    tirare sulle spese skopariti

    11. ustreliti, streljati:
    tirare col fucile streljati s puško
    tirare alla selvaggina streljati na divjad
    tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

    C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
    tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
    tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
    tirarsi su vstati, pren. pobrati se
  • umakníti (-em) | umíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ritirare, spostare, togliere:
    umakniti avto s pločnika spostare l'auto dal marciapiede
    umakniti predstavo s sporeda togliere lo spettacolo dal cartellone
    ni umaknil pogleda z nje non toglieva gli occhi da lei

    2. ritirare; recedere:
    jur. umakniti obtožbo recedere dall'accusa

    B) umakníti se (-em se) | umíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. spostarsi, tirarsi indietro; pren. ritirarsi, chiudersi, fuggire:
    umakniti se za dva koraka tirarsi indietro di due passi
    pren. umakniti se v svet sanj chiudersi nelle fantasticherie

    2. schivare, evitare, rifuggire:
    umakniti se udarcu schivare il colpo
    pren. umakniti se vsem odgovornostim rifuggire da qualsiasi responsabilità

    3. dimettersi; ritirarsi:
    umakniti se s položaja dimettersi dalla carica
    umakniti se v privatno življenje ritirarsi a vita privata

    4. ritirarsi, retrocedere; essere sostituito:
    voda se je umaknila v svojo strugo l'acqua si è ritirata nell'alveo
    pren. naravna vlakna so se umaknila sintetičnim alle fibre naturali si sono sostituite le sintetiche
  • ustávljati (-am) | ustáviti (-im)

    A) perf., imperf.

    1. fermare, arrestare:
    avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
    ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
    ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina

    2. fermare, interrompere; sospendere:
    ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
    ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
    avt. znak ustavi il segnale stop
    jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
    voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco

    B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.

    1. fermarsi, arrestarsi:
    hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
    ura se je ustavila l'orologio si è fermato
    v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel

    2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
    meso se mu je ustavilo si è schifato della carne

    3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
    ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
    pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
    srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
    kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po'
  • utilitario

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. koristen, poraben, preračunan na korist; utilitaren:
    morale utilitaria utilitarna morala

    2. praktičen in poceni:
    vettura utilitaria avto mali avto

    B) m (f -ia; m pl. -ri) utilitarist
  • vettura f

    1.
    lettera di vettura tovorni list

    2.
    vettura, vettura di piazza izvošček (kočija)
    arrivare con la vettura di Negri pren. priti zelo pozno

    3. avtomobil:
    vettura sport, da corsa dirkalni avto
    vettura sport normale športni avtomobil

    4. železn. voz, vagon:
    in vettura! potniki, vstopite!
    vettura letto, ristorante spalni, jedilni voz
  • volante2 m avto volan:
    asso del volante avtomobilski as
    sport del volante avtomobilizem
    stare al volante voziti avto
  • volare1

    A) v. intr. (pres. volo)

    1. leteti:
    non si sente volare una mosca pren. tišina, da bi slišal muho leteti
    volare senz'ali pren. delati kaj nemogočega
    volere o volare zlepa ali zgrda

    2. ekst. leteti (letalo):
    volare ad alta, a bassa quota leteti visoko, nizko
    volare sulla città leteti nad mestom

    3. ekst. leteti (potovati z letalom; delati kot letalsko osebje)

    4. ekst. odleteti, zleteti, razleteti se; pognati, poganjati se:
    volare in briciole, in schegge zdrobiti se v mrvice, razleteti se na drobce
    il portiere è volato sul pallone vratar se je pognal za žogo
    volano gli schiaffi letijo klofute

    5. ekst. pasti, padati:
    volar giù pog. pasti (z višine)

    6. ekst. dvigniti, dvigovati se; povzpeti se; odleteti (tudi pren.):
    volare al cielo, in cielo evfemistično umreti

    7. pren. steči, odbrzeti, oddirjati:
    l'automobile vola sull'autostrada avto dirja po avtocesti

    8. pren. širiti se:
    volare per le bocche di tutti širiti se od ust do ust

    9. pren. poleteti (daleč v času in prostoru); vrniti, vračati se:
    con la memoria volò alla giovinezza lontana v spominu je poletel v daljno mladost

    10. pren. bežati, hitro, kot blisk miniti, minevati:
    il tempo vola čas beži

    11. žarg. leteti (pod vplivom mamila)

    B) v. tr. lovstvo klicati (ptiče)
  • vozíti (vózim)

    A) imperf.

    1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
    voziti avto guidare la macchina
    voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità

    2. portare, trasportare:
    voziti tovor trasportare un carico
    voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella

    3. fare corse, viaggiare, andare:
    avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
    vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
    srečno vozi! buon viaggio!

    4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
    kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa

    5. pog. (v medmetni rabi)
    ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
    pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
    šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
    voziti kot za stavo correre come un bolide
    voziti v tretji prestavi andare in terza
    voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
    voziti samokolnico scariolare
    voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre

    B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
    voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
    v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno
  • vóžen (-a -o) adj. usato (come mezzo di trasporto):
    prodam malo vožen avto vendo auto poco usata
  • zajebávati (-am)

    A) imperf. vulg.

    1. stuzzicare, prendere in giro, coglionare:
    vsi ga zajebavajo zaradi tistega kiksa tutti lo prendono in giro per quel suo buco nell'acqua

    2. infastidire; vulg. rompere le palle:
    avto me spet zajebava l'auto mi rompe di nuovo le palle

    B) zajebávati se (-am se) imperf. refl. vulg.

    1. scherzare, prendere in giro

    2. (truditi se) faticare
  • zanášati (-am) | zanêsti (-nêsem)

    A) imperf., perf.

    1. portare:
    burja zanaša sneg na podstrešje la bora porta la neve nel solaio
    veter je zanašal ladjo proti čerem il vento portava la nave verso gli scogli

    2. far slittare, far barcollare:
    avto zanaša l'automobile slitta
    pijanca zanaša l'ubriaco barcolla

    3. trasportare, trascinare:
    jeza ga je zanesla, pa jo je oklofutal trascinato dalla rabbia, le diede uno schiaffo

    4. creare, causare:
    zanašati razdor, strah causare discordia, spavento

    B) zanášati se (-am se) | zanêsti se (-em se) imperf., perf. refl. fidarsi di qcn., fare affidamento, contare su qcn.:
    slepo se zanašati na koga fidarsi ciecamente di qcn.
    zanašati se na obljube credere alle, fare affidamento sulle promesse
  • zlétati (-am) | zletéti (-ím) imperf., perf.

    1. volar via

    2. volare, alzarsi in volo; aer. decollare

    3. volare, sfrecciare; saltare:
    žoga je zletela mimo vrat il pallone è volato accanto alla porta
    zleteti v zrak saltare in aria

    4. cadere; piombare, scivolare:
    zletel je, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso
    avto je zletel z mokrega cestišča l'auto scivolò, sbandò dalla carreggiata bagnata
    spodrsnilo mu je in zletel je v prepad scivolò e cadde nel burrone

    5. pog. andare, andarsene di corsa; partire al galoppo:
    konj je zletel v dir il cavallo partì al galoppo

    6. pog. (biti odpuščen) essere licenziato, essere silurato, essere espulso:
    fant je zletel iz šole il ragazzo è stato espulso dalla scuola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. besede so mu kar zletele iz ust le parole gli sgorgarono dalla bocca
    rdečica ji je zletela čez obraz diventò rossa in viso
    sum je zletel nanj il sospetto cadde su di lui
    zleteti na cesto venire licenziato; venire sfrattato
    žarg. šol. zleteti na izpitu essere bocciato all'esame
  • žèp (žêpa) m

    1. obl. tasca, taschino; nareč. saccoccia, scarsella:
    nositi denarnico v žepu tenere il portamonete in tasca
    hoditi z rokami v žepu camminare con le mani in tasca, nelle tasche
    hlačni žep tasca dei calzoni
    notranji, prsni žep suknjiča taschino interno della giacca
    našiti, vrezani žep tasca a toppa, tagliata

    2. voj. sacca:
    delati obkolitveni obroč okoli žepa accerchiare la sacca
    aer. zaiti v zračni žep trovarsi in un vuoto d'aria

    3. med. tasca, borsa; recesso; fornice:
    veznični žep fornice congiuntivale

    4. pren. (kupna sposobnost) portata (del portafoglio):
    tak avto ni dosegljiv za moj žep un'auto che non è alla mia portata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    olajšati žep nekoga alleggerire le tasche di qcn.
    kaniti kaj v žep guadagnare qualche cosetta
    globoko seči v žep pagare caro
    držati figo v žepu non intendere mantenere la parola
    poznati ko lasten žep conoscere come le proprie tasche
    plačati iz lastnega žepa pagare di tasca propria
    žarg. imeti diplomo v žepu aver finito gli studi, essersi laureato
    imeti kačo, luknjo, sušo v žepu essere al verde
    imeti plitev žep avere pochi soldi
  • žréti (žrèm)

    A) imperf.

    1. pren. mangiare, divorare; ingozzare; pog. abbuffarsi:
    žreti kot volk mangiare come un lupo, avidamente
    žreti na tuj račun sbafare, mangiare a sbafo
    žreti tablete prendere, consumare compresse
    pog. žreti ga sbevazzare, cioncare

    2. pren. mordere; distruggere, consumare:
    žrle so ga bolhe, uši lo mordevano i pidocchi, le pulci
    jetika ga žre è minato dalla tubercolosi

    3. (razjedati) corrodere:
    rja žre železo la ruggine corrode il ferro

    4. pren. (vznemirjati, mučiti) tormentare, turbare:
    skrbi ga žrejo è tormentato dagli affanni

    5. pog. rodere, molestare

    6. pren. consumare:
    avto žre veliko bencina l'automobile consuma molta benzina
    pren. žreti knjige divorare libri
    žreti komu živce mandare a pezzi i nervi di qcn.
    PREGOVORI:
    velike ribe majhne žro i pesci grandi mangiano i piccoli

    B) žréti se (žrèm se) imperf. refl.

    1. crucciarsi; consumarsi, affliggersi; rodersi:
    žreti se od jeze rodersi di rabbia
    žreti se za prazen nič affliggersi per cose da nulla

    2. pog. (prepirati se) litigare