-  
štirisléden (-dna -o) adj. a, con quattro tracce acustiche, con quattro colonne sonore
  -  
štirivŕsten (-tna -o) adj. a, in, di quattro righe
  -  
štúlast (-a -o) adj. a, con cocuzzolo; nareč. irritato, impermalito; pog. incavolato
  -  
toplokŕven (-vna -o) adj. a, di, dal sangue caldo; pren. passionale; zool. omeotermo
  -  
trikolónski (-a -o) adj. tisk. a, di tre colonne
  -  
trinadstrópen (-pna -o) adj. a, di tre piani
  -  
trirôgeljn (-a -o) adj. a, con tre rebbi; a tre bracci, tre punte
  -  
v prep.
I.  (s tožilnikom)
1.  (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
 priti v hišo entrare in casa
 iti v mesto andare in città
 zaviti v desno svoltare a destra
 vzeti v roko prendere in mano
2.  (za izražanje usmerjenosti) in:
 udarec v obraz pugno in faccia
3.  (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
 rdeč v obraz rosso in viso
4.  (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
 prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
 delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda
5.  (za izražanje načina) in:
 v gosjem redu in fila indiana
 igrati v troje suonare in tre
6.  (za izražanje namena) in:
 dati a najem dare in affitto
 večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite
7.  (za izražanje sredstva) in:
 zavit v odejo avvolto nella coperta
8.  (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
 verovati v koga credere in qcn.
 zaupati v koga fidarsi di qcn.
 biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe
9.  (za izražanje predmeta prehajanja) in:
 pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
 preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
 razdeliti v dva dela dividere in due parti
10.  (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
 lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
 spraviti v red mettere in ordine
11.  (za izražanje zveze s celoto) in, a:
 to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
 stopiti v stranko aderire a un partito
II.  (z mestnikom)
1.  (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
 ostati v hiši restare a casa, in casa
 živeti v mestu vivere in città
 bivati v Trstu abitare a Trieste
2.  (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
 zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo
3.  (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
 biti v vladi essere nel governo
 živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni
4.  (za izražanje področja delovanja) in:
 delati v administraciji lavorare nell'amministrazione
5.  (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
 v času kuge durante la peste
 vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
 končati v roku finire in tempo
6.  (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
 iti ven v dežju uscire con la pioggia
 reči v jezi dire in un attacco di rabbia
7.  (za izražanje načina) in, a, con:
 plesati v parih ballare in coppie
 ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
 posneti v barvah ritrarre a colori
8.  (za izražanje sredstva) in, con:
 pomoč v denarju aiuti in denaro
9.  (za izražanje količine) in:
 vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza
10.  (za izražanje stanja) in:
 biti v formi essere in forma
 čokolada v prahu cioccolato in polvere
11.  (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
 zmagati v teku vincere nella corsa
 v vsakem pogledu in ogni caso
12.  (za izražanje istovetnosti) in:
 v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 smehljati se v brado ridere dentro di sé
 pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
 pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
 pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
 pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
 pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
 pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
 pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
 pren. iti vase rientrare in sé
 evf. biti v letih essere in età avanzata
 v resnici in effetti
  -  
večplásten (-tna -o) adj. a, di più strati; stratificato; faldoso
  -  
vicevērsa
A)  avv. obratno; pren. nasprotno
B)  cong. pog. pa, a:
 avevi detto che saresti venuto, viceversa non l'hai fatto obljubil si, da prideš, a tega nisi storil
  -  
z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)
I.  (z rodilnikom)
1.  (izraža usmerjenost stran) da, di:
 pasti s strehe cadere dal tetto
 vstati s postelje scendere dal letto
 oditi z doma uscire di casa
 pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica
2.  (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
 v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
 pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre
3.  (za izražanje omejitve) da:
 z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili
4.  (za izražanje izvora) da:
 bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo
II.  (z orodnikom)
1.  (za izražanje sredstva) con, da:
 umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
 kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne
2.  (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
 jesti s tekom mangiare con appetito
 voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
 poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
 (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti
3.  (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
 dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
 živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia
4.  (za izražanje druženja) con:
 priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
 iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini
5.  (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
 deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
 trgovina z igračami negozio di giocattoli
 vreča z apnom sacco di calce
 jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda
6.  (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
 novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
 brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
 s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso
7.  (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
 zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
 novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
 besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
 vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
 evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
 pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
 pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
 pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
 pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
 pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
 pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
 pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
 pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
 pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
 knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
 te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
 pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
 pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
 pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
 pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
 pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
 soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
 pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
 pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
 biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
 šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
 šport. skok z mesta salto a pie' pari
 šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
 kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
 enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  -  
za2 prep.
I.  (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
 že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
 priti domov za dne venire a casa di giorno
II.  (s tožilnikom)
1.  (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
 skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
 zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello
2.  (za izražanje smeri, cilja) per:
 ladja za Split la nave per Spalato
 avtobus za Maribor il pullman per Maribor
3.  (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
 ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
 potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
 izvedeti za novico venir a sapere la novità
 prošnja za podporo domanda di sussidio
4.  (za izražanje funkcije) da:
 biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone
5.  (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
 zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
 nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
 občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce
6.  (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
 imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
 veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
 izdajati se za zdravnika farsi passare per medico
7.  (za izražanje namena) in, da, per:
 konj za jahanje cavallo da sella
 boj za obstanek lotta per l'esistenza
8.  (za izražanje odnosa) come, per, ○:
 imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
 vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
 imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.
9.  (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
 imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
 pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare
10.  (za izražanje količine časa) per:
 imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
 zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
 naročiti za osmo uro ordinare per le otto
11.  (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
 občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
 zaboj za drva la cassa della legna
 spored za nedeljo il programma della domenica
 lak za nohte smalto per le unghie
12.  (za izražanje načina)
 prodati za gotovino vendere per contanti
 bežati kot za stavo scappare a gambe levate
 govoriti sam zase parlare sottovoce
 za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
 krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni
13.  (za izražanje vzroka) per:
 jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
 biti kaznovan za krajo essere punito per furto
 klečati za kazen stare in ginocchio per castigo
14.  (za izražanje mere) di, per:
 za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
 umakniti se za korak ritirarsi di un passo
15.  (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
 plačati za brata pagare al posto del fratello
 prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori
16.  (za izražanje podkrepitve) per:
 za božjo voljo per l'amor del cielo
III.  (z orodnikom)
1.  (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
 za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
 nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
 sedeti za mizo sedere a tavola
2.  (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
 za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità
3.  (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
 za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
 najhujše je za nami il peggio è passato
4.  pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
 dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
 voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio
5.  (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
 podedovati za očetom ereditare dal padre
 nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore
6.  (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
 koprneti za kom spasimare per qcn.
 povpraševati za kom chiedere di qcn.
 žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza
7.  (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
 težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
 gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno
8.  (za izražanje vzroka) di, per:
 zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
 pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
 pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
 hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
 pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
 pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
 biti za nadlego importunare, dar fastidio
 tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
 pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
 pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
 pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
 pren. biti za odstrel andare silurato
 oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
 pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
 pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
 pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
 pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
 pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
 pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
 pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
 prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
 pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
 pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
 pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
 pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
 pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
 pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
 pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
 za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
 kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  -  
zarádi
A)  prep. (z rodilnikom)
1.  (za izražanje vzroka) per, per via di, a causa di:
 zaradi megle se je zgodilo več nesreč a causa della nebbia si sono avuti vari incidenti
 zaradi katerega (v oziralni odvisnikih):
 že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel non vedeva da molto tempo il figlio a causa del quale aveva tanto sofferto
2.  (za izražanje namena) a, per, in:
 skopali so globoke jarke zaradi obrambe mesta furono scavati profondi fossati a difesa della città
 posvetoval se je zaradi morebitnega najetja posojila andò a consultarsi per contrarre eventualmente un prestito
3.  zaradi lepšega pro forma, proforma:
 sestanek so sklicali zaradi lepšega la riunione fu convocata proforma
4.  pren. (za izražanje ozira) per, quanto a:
 zaradi nas lahko ostanete quanto a noi, potete restare
 zaradi otrok mi je žal, da niso videli predstave mi dispiace per i bambini che non hanno visto lo spettacolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 naredi to zaradi ljubega miru fallo pro bono pacis
 knjiž. na to se ne spoznam, zaradi česar raje molčim di queste cose non m'intendo, per cui preferisco tacere
 zaradi tega in onega nisem za trenutek prost tra una cosa e l'altra non ho un attimo di tempo
 zaradi okoliščin pač nisem mogel odbiti date le circostanze, non ho potuto rifiutare
 um., lit. umetnost zaradi umetnosti l'arte per l'arte
B)  (v vezniški rabi) (zato) perciò:
 niso bili pozorni, zaradi tega so naredili veliko napak non hanno fatto attenzione, perciò hanno commesso molti errori
  -  
acetilénka (-e) f lampada a fiamma, a gas, ad acetilene
  -  
adlátus (-a) m nekdaj consigliere (di funzionario); sostituto; a latere
  -  
ad líbitum adv. lat. knjiž. ad libitum, a piacere, a volontà
  -  
ájati (-am) imperf. otr.
1.  dormire, essere a letto, fare la nanna
2.  pren. cullare, ninnare
  -  
ájevski (-a -o) adj. lingv. in -a, in a:
 ajevska osnova tema in a
  -  
ájs inter. (na levo!, pri spodbujanju vola) a sinistra
  -  
akórden2 (-dna -o) adj. a cottimo:
 akordno delo lavoro a cottimo