Franja

sfinge f

1. mitol., umet. sfinga

2. pren. uganka, nedoumljiv človek

3. zool.
sfinge dei ligustri kalinji veščec (Sphinx ligustri)
sfinge testa di morto smrtoglavec (Acherontia atropos)

simpaticone m (f -na) čudovit, krasen človek

sommozzatore m

1. potapljač

2. navt., voj. (uomo rana) človek žaba

sordomuto

A) agg. med. gluhonem

B) m (f -ta) med. gluhonem človek, gluhonema ženska

spregiudicato

A) agg.

1. neskrupulozen, brez predsodkov

2. brezobziren; brezvesten, malomaren

B) m (f -ta)

1. neskrupuloznež, človek brez predsodkov

2. brezobzirnež, brezvestnež, malomarnež

stōico

A) agg. (m pl. -ci)

1. filoz. stoičen

2. ekst. miren, ravnodušen; neomajen

B) m (f -ca; m pl. -ci)

1. filoz. stoik

2. ekst. stoična oseba, miren, ravnodušen človek

talēnto² m

1. knjižno volja, želja:
a proprio talento spontano, sam od sebe
andare a talento ugajati

2. talent, dar, nadarjenost

3. nadarjen, talentiran človek

talipede

A) agg. med. s prirojeno skaženo nogo

B) m, f med. človek s kepasto nogo

temerario

A) agg. (m pl. -ri)

1. drzen, smel

2. nepremišljen, nagel

3. ekst. neosnovan

B) m (f -ia, m pl. -ri) drznež; nepremišljen človek

troglodita m, f (m pl. -ti)

1. troglodit

2. ekst. zaostal, primitiven, jamski človek; divjak, divjakinja

untorēllo m

1. pomanjš. od ➞ untore mazaček

2. pren. reva, pokora, neškodljiv človek

zēro

A) agg.

1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč

B) m

1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

5. (znak) nič, ničla

6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači

zolfino m (zolfanello) žveplenka; pren. človek nagle jeze, togotnež

zucchero m

1. kem. sladkor:
zucchero di frutta (fruttosio) sadni sladkor, fruktoza
zucchero invertito invertni sladkor
zucchero di latte (lattosio) mlečni sladkor, laktoza
zucchero di legno (xilosio) lesni sladkor, ksiloza
zucchero di malto (maltosio) sladni sladkor, maltoza
zucchero d'uva (glucosio) grozdni sladkor, glukoza
caduta degli zuccheri med. hipoglikemija
avere gli zuccheri nelle orine pog. bolehati za sladkorno, za sladkorno boleznijo

2. kulin. sladkor:
zucchero di barbabietola, di canna trsni sladkor, sladkor iz sladkorne pese
zucchero bruciato, caramellato praženi sladkor
zucchero filato lasasti sladkor
zucchero greggio neprečiščeni sladkor
zucchero vanigliato vaniljin sladkor
zucchero velo, a velo pog. sipa, kristalni sladkor
carta da zucchero ekst. temnomodra barva

3. ekst. sladka jed, sladka pijača:
dolce come lo zucchero zelo sladek, presladek
avere il cuore nello zucchero pren. biti presrečen

4. pren. dobričina, dobrosrčna oseba, prijazen človek; slabš. narejeno, lažno prijazna oseba

abbordabile agg. dostopen, pristopen; priljuden:
una curva non abbordabile ad alta velocità ovinek, ki ga ne moremo zvoziti pri veliki hitrosti
un uomo facilmente abbordabile priljuden človek

abominevole agg. ostuden, gnusen, zoprn, mrzek:
contegno abominevole zoprno vedenje
l'abominevole uomo delle nevi pošastni snežni človek

accessibile agg.

1. dostopen:
un luogo accessibile lahko dostopen kraj

2. priljuden, prijazen:
un uomo accessibile prijazen človek

3. lahko razumljiv:
un concetto accessibile lahko razumljiv pojem

4. dostopen, skromen:
prezzo accessibile dostopna cena

accēsso m

1. dostop, dohod, vhod:
accesso al salone dohod v dvorano
uomo di facile accesso priljuden človek
accesso a una carica dostop do funkcije

2. vstop:
vietato l'accesso ai non addetti ai lavori nezaposlenim vstop prepovedan

3. izbruh:
accesso d'ira izbruh jeze

4. med. napad:
accesso di tosse napad kašlja

5. pravo sodni ogled

accomodare

A) v. tr. (pres. accōmodo)

1. popraviti:
accomodare una strada, un vestito popraviti cesto, obleko

2. zgladiti, poravnati:
accomodare una lite poravnati spor

3. dati na mesto, razporediti:
accomodare i volumi in uno scaffale razporediti knjige na polici

B) v. intr. ugajati, ustrezati:
venga quando le accomoda pridite, kadar vam ustreza

C) ➞ accomodarsi v. rifl. (pres. mi accōmodo)

1. sesti:
si accomodi! izvolite sesti!

2. prilagoditi se, navaditi se:
è un tipo che si accomoda facilmente to je človek, ki se z lahkoto prilagaja

3. sporazumeti se:
sul prezzo ci accomoderemo glede cene se bomo že sporazumeli

adombrare

A) v. tr. (pres. adombro)

1. senčiti, zasenčiti, obsenčiti:
il monte adombrava tutta la valle hrib je zasenčil vso dolino
adombrare un disegno senčiti risbo

2. pren. zakrivati, skrivati, tajiti:
spesso la favola adombra il vero basen pogosto zakriva resnico

3. pesn. predstavljati

B) ➞ adombrarsi v. rifl. (pres. mi adombro)

1. splašiti se (konj)

2. biti občutljiv, posumiti, biti, postati užaljen:
una persona che si adombra per ogni nonnulla človek, ki je užaljen zaradi vsake malenkosti