krajéven (-vna -o) adj. del luogo, locale:
krajevne navade usanze locali
krajevni vlak treno locale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
astr. krajevni čas ora locale
lingv. krajevni odvisnik subordinata di luogo
lingv. krajevni prislov avverbio di luogo
krajevno ime toponimo
krajevno telefonsko omrežje rete telefonica locale
krajevne značilnosti colore locale
mitol. krajevno božanstvo nume indigete
lingv. krajevni izraz idiotismo
Zadetki iskanja
- krájšati (-am)
A) imperf. ➞ skrajšati
1. accorciare; abbreviare:
krajšati krilo accorciare la gonna
krajšati tekst abbreviare, sfoltire il testo
2.
krajšati (si) čas ammazzare, ingannare il tempo
3. mat.
krajšati ulomek ridurre la frazione
B) krájšati se (-am se) imperf. refl. accorciarsi - krásti (krádem)
A) imperf. ➞ ukrasti
1. rubare, rubacchiare:
krasti kot sraka rubare a man salva
pren. krasti spanec rubare il sonno
krasti po trgovinah taccheggiare
2. pren.
krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
pren. bogu čas krasti rubare il pane
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno
B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se
1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra - krátek (-tka -o)
A) adj.
1. corto, breve; pren. succinto:
kratki lasje capelli corti
kratke hlače pantaloni corti
kratko pismo lettera breve
kratki film cortometraggio
2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
kratka bolezen malattia breve
kratek rok breve termine
kratko življenje vita breve
v kratkem času in breve tempo
3. elektr.
kratki stik corto circuito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
biti kratke pameti avere il cervello di gallina
biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
med. kratka sapa fiato grosso
lingv. kratki samoglasnik vocale breve
rad. kratki valovi onde corte
obl. kratek brezrokavni plašč mantella
ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
obl. kratek jopič giubbotto
hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
kratek oris schizzo
muz. kratek predložek acciaccatura
kratek sprehod giretto
šport. kratek (kondicijski)
trening sgroppata
muz. kratka arija arietta
kratka dvocevka (mafijašev) lupara
avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
muz. kratka pavza comma
hist. kratka pištola mazzagatto
lit. kratka poučna zgodba apologo
kratka pridiga, kratek govor sermone
pren. kratka reklama stacco
lit. kratka študija profilo
kratka vsebina sommario
obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
obl. kratke hlače angl. shorts
kratko pojasnilo cenno
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte
B) krátki (-a -o) m, f, n
držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
v kratkem (kmalu) tra breve - kríti (kríjem)
A) imperf. ➞ skriti
1. (prikrivati) coprire, nascondere, celare:
čelo krijejo gosti lasje la fronte è coperta da una folta capigliatura
morje krije v sebi ogromno rib il mare nasconde moltitudini di pesci
2. grad. (polagati kritino, pokrivati) coprire:
kriti streho z opeko coprire il tetto con tegole
megla krije dolino la nebbia copre la valle
voj. kriti umik coprire la ritirata
3. ekon. (zagotavljati izplačilo česa) coprire:
kriti deficit, izdatke coprire il deficit, le uscite
z izdelki kriti vse potrebe coi prodotti coprire il fabbisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kriti komu hrbet guardare, coprire le spalle a uno
šport. kriti igralca coprire, marcare un giocatore
B) kríti se (kríjem se) imperf. refl.
1. coincidere:
čas dogajanja se krije z njegovim odhodom il tempo dell'azione coincide con la sua partenza
2. (skrivati se) nascondersi, celarsi - kronométrski (-a -o) adj. cronometrico, cronometrato:
šport. kronometrski čas crono - kúmarica (-e) f dem. od kumara cetriolino; žarg. časn.
čas kislih kumaric vuoto di notizie - lép (-a -o)
A) adj.
1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole
2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati
3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze
4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella
5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada
6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!
7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa
8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)
B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte - léten1 (-tna -o) adj.
1. annuo, annuale, dell'anno, di un anno:
letna plača stipendio annuale
letna bilanca bilancio annuale
letna množina padavin precipitazioni annue
letna skupščina assemblea annuale
letni dohodek reddito annuo
letni dopust ferie annuali
letna najemnina annata
letna renta annualità
letna žepnina spillatico
letni čas stagione
pozni letni čas stagione avanzata, inoltrata
2. (s števnikom) -enne, -ennale:
10-letni otrok bambino decenne
30-letno delovanje attività trentennale - letéti (-ím) imperf.
1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare
2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti
3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro
4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola
5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato
6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari - libero
A) agg. svoboden, prost:
uomo libero svoboden človek
essere libero di fare lahko delati
libero da pregiudizi brez predsodkov
ingresso libero prost vstop
tempo libero prosti čas
mondo libero polit. svobodni svet
libero arbitrio relig. svobodna volja
a piede libero pravo na prostosti
linguaggio libero opolzko govorjenje
libero professionista človek v svobodnem poklicu
libero docente naslovni docent
a ruota libera pren. nebrzdano, nekontrolirano
B) m šport liber - lokálen (-lna -o) adj.
1. locale, del luogo:
lokalni kolorit colorito locale
lokalni vlak treno locale
pren. lokalni patriotizem campanilismo
astr. lokalni čas ora locale
pejor. lokalni mogočnež ras
2. med. locale:
lokalna anestezija anestesia locale
3. pejor. municipale - maggio m
1. maj:
bella come una rosa di maggio lepa kot majska roža (deklica)
fare il maggio relig. opravljati majske pobožnosti
maggio francese polit. leto 1968 (v Franciji)
aspettare che venga maggio pren. čakati na maj, zgubljati čas
il maggio della vita pren. mladost
2. majske kulturne prireditve (zlasti v Toskani)
3.
pallone di maggio bot. brogovita, kozja pogačica, kalinje, kalinovje (Viburnum opulus) - materiale
A) agg.
1. materialen, snoven, tvaren; telesen:
amore materiale telesna, čutna ljubezen
fatica, lavoro materiale telesni napor
necessità materiali materialne potrebe
2. debel, obsežen; ekst. robat, okoren, neolikan
3. dejanski, realen:
tempo materiale dejansko potreben čas
B) m material, gradivo, snov:
materiale da costruzione gradb. gradbeni material
materiale isolante izolacijski material
materiale rotante, mobile avto vozila
materiale scolastico šol. učila, oprema - mattana f pog. slaba volja, muha:
passare la mattana pren. ubijati čas
saltare la mattana ujeziti se, odločiti se nepremišljeno - mēdico
A) m (f -chessa; m pl. -ci) zdravnik, doktor (tudi pren.):
medico chirurgo kirurg
medico condotto občinski zdravnik
medico curante lečeči zdravnik
medico legale sodni zdravnik
medico di famiglia družinski zdravnik
medico delle bestie pog. živinozdravnik, veterinar
PREGOVORI: il tempo è un gran medico preg. čas pozdravi vse
B) agg. (m pl. -ci)
1. zdravniški; zdravstven:
certificato medico zdravniško spričevalo
2. redko zdravilen:
erba medica bot. lucerna (Medicago sativa) - mériti (-im)
A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti
1. tr. misurare:
meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
(ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
meriti čas cronometrare
meriti razdalje s telemetrom telemetrare
ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole
2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri
3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato
4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà
5. pren. (hoditi) misurare:
meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo
6. meriti na accennare, alludere:
na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
meriti svoje moči misurarsi, gareggiare
B) mériti se (-im se) imperf. refl.
1. misurarsi, competere
2. gareggiare con - minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.
1. passare, scorrere:
čas hitro mineva il tempo passa veloce
2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)
3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia
4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
pren. vse pride, vse mine tutto passa - moríti (-ím) imperf. ➞ umoriti, pomoriti
1. uccidere, ammazzare; sterminare; trucidare:
moriti v vojni uccidere in guerra
kuga mori kokoši la peste sta sterminando il pollame
pren. moriti čas ammazzare il tempo
2. pren. (uničevati, škodovati) danneggiare:
slana mori rože la brina danneggia i fiori
3. scocciare, infastidire, stufare:
pog. ta pa zna moriti è un terribile scocciatore, rompiscatole, un rompi
4. pren. (povzročati občutek nejevolje) tormentare
5. nareč. spegnere:
moriti apno spegnere la calce - múčno adv.
1. penosamente; faticosamente; lento, lentamente:
čas se je mučno vlekel il tempo scorreva lento
2. biti mučno (v povedni rabi) disturbare, essere penoso; dispiacere, urtare:
mučno je govoriti o teh stvareh è penoso parlare di queste cose
mučno mu je bilo, ko so ga vsi gledali lo urtava, gli dispiaceva che tutti lo guardassero