operare
A) v. tr. (pres. ōpero)
1. delati, izvršiti:
operare miracoli delati čudeže
2. med. operirati; izpeljati, izvesti operacijo:
operare qcn. d'urgenza koga nujno operirati
3. tekstil vtkati vzorce:
operare la seta tkati vzorce v svilo
B) v. intr.
1. delovati, biti dejaven:
operare contro qcn. delati proti komu, zoper koga
operare a favore di qcn. delati v korist koga, komu v prid
la ditta opera nel settore delle esportazioni podjetje dela v izvozu
2. delovati, učinkovati
3. voj. izvesti, izvajati operacije
C) ➞ operarsi v. rifl. (pres. mi ōpero)
1. (verificarsi) izvršiti se; dogoditi, dogajati se; priti, prihajati do:
si è operato in lui un radicale mutamento pri njem je prišlo do globoke spremembe
2. med. operirati se; dati se operirati; biti operiran
Zadetki iskanja
- O.V.R.A. kratica f hist.
Opera Vigilanza Repressione Antifascismo Organizacija za zatiranje antifašizma (fašistična tajna policija) - penitēnza f
1. relig. kesanje:
atto di penitenza kesanje
2. relig. pokora:
fare penitenza delati pokoro
opera di penitenza spokorniško dejanje
3. ekst. pokora; kazen (npr. pri igrah) - petindvájset (-ih) numer. venticinque:
delo v petindvajsetih zvezkih opera in venticinque volumi - poslástica (-e) f
1. bocconcino, ghiottoneria, leccornia, prelibatezza
2. piatto preferito
3. apice, culmine, il meglio, clou franc.:
ta opera je bila poslastica v sezoni quest'opera è stata l'apice della stagione lirica - prestare
A) v. tr. (pres. prēsto)
1. posoditi, posojati:
prestare a interesse posojati na obresti
prestare a usura posojati na oderuške obresti
2. dajati, ponuditi:
prestare aiuto, assistenza priskočiti na pomoč, pomagati
prestare attenzione (a) prisluhniti (komu)
prestare a qcn. le cure del caso komu nuditi (zdravstveno) pomoč, koga primerno zdraviti
prestare fede verjeti, zaupati
prestare giuramento svečano priseči
prestare man forte pren. pomagati
prestare omaggio pokloniti se, izkazati spoštovanje
prestare la propria opera a qcn. delati za koga
PREGOVORI: chi presta perde l'amico e il denaro preg. kdor posoja, je ob prijatelja in ob denar
B) ➞ prestarsi v. rifl. (pres. mi prēsto)
1. ponuditi, ponujati se
2.
prestare (a) biti primeren (za) - pripóveden (-dna -o) adj.
1. narrativo, del racconto
2. lit. narrativo, prosastico, in prosa; ekst. epico;
pripovedno delo opera narrativa
pripovedno pesništvo epica
lingv. pripovedni sedanjik presente storico - razsvetljeválen (-lna -o) adj.
1. di, dell'illuminazione, per l'illuminazione; della luce:
razsvetljevalna naprava dispositivo per l'illuminazione
2. educativo; educatore:
razsvetljevalno delovanje opera educatrice - résen (-sna -o) adj.
1. serio, austero, grave; contegnoso:
resen značaj carattere serio
resen pogled sguardo serio
resen glas voce seria, tono serio
resno vedenje comportamento serio, decoroso
2. (zavzet, odgovoren) serio, solerte, responsabile:
resen študent uno studente serio, solerte
imeti resne namene avere intenzioni serie
3. muz. serio:
resna opera opera seria
resna in zabavna glasba musica seria e musica leggera
4. (umetniško, vsebinsko zahteven) serio:
resna literatura letteratura seria
5. (pomemben; o katerem se domneva, da bo imel hude posledice) serio, grave, preoccupante:
resna bolezen malattia grave
resen gospodarski položaj situazione economica seria, preoccupante
6. (hud, velik) serio:
resna ovira ostacolo serio
7. (čvrst, temeljit) sodo:
resni argumenti argomenti sodi - respiro m
1. dih, dihanje:
fino all'ultimo respiro do zadnjega diha
avere il respiro regolare, affannoso dihati normalno, sopsti
mandare l'ultimo respiro izdihniti
mandare un respiro oddahniti si
trattenere il respiro per la paura od strahu zadržati dih
2. pren. mir; premor; odlog (plačila):
lavorare senza respiro delati nepretrgoma
accordare un breve respiro privoliti v kratek odlog (plačila)
3.
di ampio respiro pren. navdahnjen, daljnosežen, široko zasnovan:
opera di ampio respiro navdahnjeno delo
4. glasba pavza za vdih - restituírati (-am) perf., imperf. (vrniti, povrniti; obnoviti, obuditi) restituire; far rivivere:
v svoje delo je restituiral prvotno idejo humanizma nella sua opera restituì, fece rivivere l'ideale originario dell'umanesimo - rúski (-a -o) adj. geogr. russo:
ruski jezik lingua russa, russo
ruska književnost, opera letteratura, opera russa
ruska stepa la steppa russa
ruski čaj tè nero
pren. bila je prava ruska zima fu un inverno freddisimo, polare
rel. ruska cerkev chiesa ortodossa russa
ruska ruleta roulette russa
gastr. ruska solata insalata di carne, verdure e maionese
obl. ruska srajca rubasca
zool. ruska vidra lutreola, visone d'Europa (Mustela lutreola)
ruski film la cinematografia sovietica
lit. ruski formalisti i formalisti russi
rel. ruski križ croce russa
zool. ruski vihulj desman, miogale (Desmana moschata) - scéna (-e) f
1. gled., film. scena:
filmska, gledališka scena scena di film, di opera teatrale
aplavz na odprti sceni applausi a scena aperta
2. (prizor) scena:
scena v filmu la scena di un film
3. pren. (področje udejstvovanja) scena:
razmere na politični sceni le condizioni della scena politica
4. pren. (silovito izražanje čustev) scenata:
delati scene fare scenate
narejena (ganljiva)
scena sceneggiata - sléd (-ú) m
1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
zgubiti sled perdere la traccia
tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto
2. pren. (posledica) traccia, impronta:
njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde
3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia - sopravvivere* v. intr. (pres. sopravvivo)
1.
sopravvivere a preživeti koga, kaj:
sopravvivere al naufragio preživeti brodolom
2. pren. nadživeti koga, kaj, živeti naprej; ohraniti, ohranjati se:
l'artista sopravvive nella sua opera umetnik živi v svojem delu
sopravvivono tuttora antiche superstizioni ohranila so se stara verovanja - spirito1 m
1. relig. duh
2. duh, duša:
i valori dello spirito duhovne vrednote
rendere lo spirito a Dio evfemistično umreti
3.
gli spiriti degli antenati duše prednikov
gli spiriti celesti angeli
gli spiriti infernali hudiči
lo Spirito Santo relig. Sveti duh
per opera e virtù dello Spirito Santo pog. od svetega duha (stvar, ki ji ne vemo izvora)
4. ekst. duh, strah:
una casa frequentata dagli spiriti hiša strahov
5. čut; nagnjenost:
spirito di corpo privrženost, solidarnost
spirito di giustizia čut za pravičnost
spirito di parte pristranskost
6. živahnost, bistroumnost, duhovitost:
battuta, motto di spirito duhovita domislica
povero di spirito ekst. neumen, omejen
persona di spirito šaljivec
presenza di spirito prisebnost
spirito di patata pog. neslana šala
fare dello spirito duhovičiti
7. duh, bistvo:
lo spirito della legge duh zakona - stréči (stréžem) imperf.
1. servire:
kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una
2. trg. lavorare, servire:
mi že strežejo grazie, vengo già servito
3. assistere, aver cura di:
streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani
4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante
5. rel. servire:
streči pri maši servire la messa
6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
PREGOVORI:
kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera - su
A) prep.
1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih
2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti
3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj
4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca
5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let
6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov
7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra
8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim
9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez
10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu
B) avv.
1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik
2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov
3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti
4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno
5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!
6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej
7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod - teatro m
1. gledališče; ekst. gledališka predstava:
gente di teatro gledališčniki
opera per il teatro gledališko delo
teatro di posa film studio
andare a teatro iti v gledališče, obiskati gledališko predstavo
2. gledališče, gledališka dela:
teatro lirico, di prosa opera, operno gledališče; drama, dramsko gledališče
il teatro di Shakespeare Shakespearova gledališka dela
3. gled. občinstvo, publika
4. prizorišče:
teatro di operazioni voj. bojišče
armi di teatro voj. strateško (nuklearno) orožje
5. šol. (univerzitetna) predavalnica:
teatro anatomico anatomska predavalnica - trinájst (-ih) numer. tredici:
delo v trinajstih zvezkih opera in tredici volumi
ura je trinajst sono le tredici
proga 13 linea 13