Franja

bocciatore m šport zbijalec

bocciatura f

1. zavrnitev, zavračanje; padec, padanje (na izpitu)

2. zbijanje

3. avto pog. karambol, trčenje; poškodba karoserije (zaradi trčenja), karamboliranje, udarnina

boccino m

1. pomanjš. od ➞ boccia kroglica

2. šalj. glava, buča:
rompere il boccino razbiti bučo

3. šport balinec, balinček

bōccio m (pl. -ci) popek:
un fiore in boccio cvet v popku

bocciōfilo

A) agg. šport balinarski:
società bocciofila balinarsko društvo

B) m šport balinar

bocciōlo m

1. popek:
essere un bocciolo di rosa pren. biti lepa in nežna kot popek vrtnice

2. dulec

3. strojn. ekscenter

boccola f

1. okrasni okov

2. tehn. aksialni ležaj

3. obroč, tulec

4. elektr. banana

boccolo m čop las

bocconcino m

1. pomanjš. od ➞ boccone grižljajček

2. okusna jed, poslastica:
sa preparare certi bocconcini res imenitno kuha

3. pl. kulin. ragu:
bocconcini di vitello con piselli telečji ragu z grahom

boccone m

1. grižljaj, zalogaj:
un boccone di pane grižljaj kruha
mangiare, prendere, mandar giù un boccone prigrizniti, pojesti malo ali v naglici
guadagnarsi un boccone di pane pren. zaslužiti komaj za kos kruha
levarsi il boccone dalla bocca pren. odtrgati si od ust
contare i bocconi pren. skopo rezati kruh
boccone di cardinale pren. poslastica, zelo okusna jed
boccone del prete pren. kurja škofija
ingoiare bocconi amari pren. požreti marsikatero grenko

2. ekst. pren. košček, majhna količina:
a pezzi e bocconi po koščkih, pomalem

3. ekst. hrana, jed:
fra un boccone e l'altro med jedjo
ho ancora il boccone in bocca pren. pravkar sem pojedel
è un boccone che fa gola a molti pren. po tem zalogaju se marsikomu cedijo sline

4. (zastrupljena) vaba:
dare il boccone zastrupiti; pren. podkupiti
pigliare il boccone pren. pustiti se podkupiti

bocconi avv. na trebuhu (ležeč):
giacere bocconi ležati na trebuhu
cadere bocconi pasti na trebuh

boccuccia f (pl. -ce)

1. pomanjš. od ➞ bocca usteca

2.
fare boccuccia zmrdovati se

3. ekst. izbirčnež, izbirčna Metka

boche tujka franc. m slabš. švab

bōcia m invar.

1. severnoital. žarg. deček, poba

2. ekst. žarg. rekrut pri alpincih

bóčen (-čna -o) adj. laterale, di lato; di fianco:
bočna ploskev superficie laterale
bočni veter vento di traverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kor. bočni korak passo laterale
navt. bočna luč luce laterale
voj. bočni ogenj fuoco di fianco
navt. bočna lestev barcarizzo
bočna plovba bordata
hist., voj. bočni oklep scarsella, fiancale; (za konja) scarsellone
aer., avt. bočni zdrs dérapage
bočno zadetje speronamento
šport. bočno plavanje over

bóčenje (-a) n inarcamento, incurvamento; l'incurvarsi

bočína (-e) f knjiž. (izboklina) convessità, curvatura

bóčiti (-im)

A) imperf. curvare, incurvare; inarcare:
bočiti obrvi inarcare le ciglia
bočiti pločevino curvare la lamiera

B) bóčiti se (-im se) imperf. refl. curvarsi; inarcarsi

bóčnica (-e) f

1. anat. (osso) iliaco

2. les. tavola (tagliata sul lato del tronco)

bóčnik (-a) m lombo di manzo