Franja

Zadetki iskanja

  • tardi avv.

    1. pozno, kasno:
    a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
    al più tardi najkasneje
    fino a tardi do poznih ur
    presto o tardi prej ali slej
    sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
    far tardi zamuditi se, biti pozen

    2. pozno, z zamudo:
    si è fatto tardi pozno je že
    PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
    chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje
  • tasca f

    1. obl. žep:
    tasca a battente, tagliata našiti, vrezani žep
    fazzoletto da tasca žepni robec
    avere in tasca qcn., averne le tasche piene biti koga sit
    avere le tasche asciutte imeti sušo v žepu
    conoscere come le proprie tasche poznati kot lastni žep
    non entrare (a qcn.) nulla in tasca ne imeti koristi
    prenderla in tasca vulg. biti prevaran, ogoljufan
    riempirsi le tasche pren. obogateti, veliko zaslužiti
    ripulirsi, vuotarsi le tasche pren. vse zafrčkati, obubožati
    rompere le tasche a vulg. koga nadlegovati
    starsene con le mani in tasca biti brez dela, postopati
    vuotare le tasche a qcn. komu izprazniti žepe, koga okrasti

    2. ekst. žep (v denarnicah, kovčkih ipd.)

    3. kulin. slaščičarska vrečka

    4. anat. žep; mošnja:
    tasca del nero zool. mošnja barvnega izločka
  • tasso1 m zool. jazbec (Meles meles):
    dormire come un tasso spati kot polh
  • te pron.

    1. tebe, tebi, tabo (v funkciji poudarjenega predmeta in s predlogi):
    vogliono te al telefono tebe kličejo na telefon
    da te pri tebi, k tebi; sam
    vengo da te stasera k tebi pridem nocoj
    fatto da te naredi sam; ekst. sam svoj mojster
    con te s teboj
    secondo te po tvojem
    fra te, fra te e te sam pri sebi
    quanto a te kar se tebe tiče

    2. ti (v funkciji osebka, v vzklikih, za come, quanto, povero in pogovorno):
    povero te! ti ubožec!
    ne so quanto te o tem vem toliko kot ti
    contento te, contenti tutti če je tebi prav, je prav vsem
    te fai come vuoi ti stori, kot ti je všeč

    3. ti (pred lo, la, li, le, ne):
    te ne pentirai! še žal ti bo
    ricordatelo! zapomni si to!
  • téčen (-čna -o) adj.

    1. sostanzioso

    2. appetitoso, gustoso, saporito

    3. noioso, importuno, fastidioso:
    biti tečen kot (podrepna) muha essere noioso come un tafano

    4. pedante, seccatore; pog. palloso
  • têči (têčem) imperf.

    1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
    kri teče il sangue scorre
    teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
    pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
    iz rane teče kri la ferita gronda sangue
    teči kot blisk correre come il fulmine
    teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
    teči sem in tja correre avanti e indietro
    besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
    teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
    po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
    voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
    mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
    vrv teče po škripcu la fune scarrucola
    teči nazaj rifluire (di fiume)
    teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
    teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
    Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

    2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
    kolesa tečejo le ruote girano

    3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
    misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
    dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
    grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

    4. (trajati) correre:
    teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
    čas hitro teče il tempo corre veloce

    5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
    oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

    6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
    teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
    tečem po kruh corro a comprare il pane
    teči kot zajec correre come una lepre
    teči 100 metrov correre i cento metri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
    plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
    pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
    pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
    evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
    zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
    ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua
  • tečnáriti (-im) imperf.

    1. importunare, infastidire, dare fastidio; vulg. rompere le tasche, rompere:
    bolje je, da hodi igrat nogomet, kot pa da tečnari doma è meglio se gioca a calcio che dia fastidio per la casa

    2. insistere; sollecitare:
    toliko časa je tečnaril, da so mu ustregli insistette tanto che finirono con l'accontententarlo
  • tekóč (-a -e)

    A) adj. corrente, andante, uscente; fluente, fluido, scorrevole:
    tekoče leto, tekoči mesec corrente anno, mese; anno, mese uscente
    tekoče gorivo carburante fluido
    tekoče dogajanje fatti del giorno, cronaca
    tekoča številka numero corrente
    kem. tekoče agregatno stanje stato fluido
    ekon. tekoče obresti interessi correnti
    tekoče stopnice scala mobile
    tekoče vode acque correnti
    ekon. tekoči izdatki spese correnti
    teh. tekoči kisik ossigeno liquido
    tekoči kristali cristalli liquidi
    tekoči meter metro lineare
    teh. tekoči trak nastro trasportatore; catena di montaggio
    delo na tekočem traku lavoro a catena
    pren. težave so si sledile kot na tekočem traku, kot, kar po tekočem traku le difficoltà si susseguivano ininterrottamente
    tekoče zlato petrolio

    B) tekóče (-ega) n
    biti z dogodki na tekočem essere al corrente, essere aggiornati sugli avvenimenti, su quanto succede
    priti z delom na tekoče lavorare normalmente, senza ritardi

    C) tekóče adv. correntemente, fluentemente:
    takoče govoriti parlare fluentemente
  • tèma (-e) f

    1. oscurità, oscuro, buio, scuro; tenebre (pl.):
    nastala je tema si fece buio, calarono le tenebre
    trda, gosta tema buio pesto, fitto
    tema kot v rogu buio come in gola al lupo
    sedeti v temi sedere al buio

    2. knjiž. pren. tenebre:
    tema duha le tenebre dello spirito
    tema obupa le tenebre della disperazione
    tema neznanja le tenebre dell'ignoranza
    hiperb. toliko jih je bilo, da se je tema delala od njih erano tanti da oscurare la luce del sole
    pren. tema se mi dela pred očmi (od slabosti, od lakote) non ci vedo più (dalla stanchezza, dalla fame)
    dogodki, ki so še zaviti v temo avvenimenti ancora avvolti nelle tenebre
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • tìč (tíča) m

    1. pog. (ptič) uccello:
    tiči žvrgolijo gli uccelli cantano
    živeti kot tič vivere come uccel di bosco
    čuden tič un bel tomo
    pren. pog. nočni tič nottambulo
    pog. ne tič ne miš né carne né pesce

    2. pren. (lahkoživ človek) tipo, tomo; furbacchione; dritto:
    tič, da malo takih un furbo come (ce n'è) pochi

    3. evf. (penis) pene; vulg. uccello, cazzo
    PREGOVORI:
    iste sorte tiči skup letijo gli uccelli si appaiano co' loro pari
  • tíček (-čka) m

    1. dem. od tič uccellino, uccelletto:
    živeti kot tiček na veji vivere come uccel di bosco

    2. (moški spolni ud) pisello, pisellino
  • tíger (-gra) m

    1. zool. tigre (Panthera tigris):
    indijski ali bengalski tiger tigre del Bengala (Panthera tigris tigris)
    sibirski tiger tigre siberiana (Panthera tigris altaica)

    2. pren. tigre, persona aggressiva;
    krvoločen kot tiger cuore di tigre, spietato
    boriti se kot tiger lottare come un leone
  • tího adv.

    1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente

    2. (v povedni rabi)
    biti tiho tacere
    biti tiho kot miš non fiatare
    (tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
    elipt. tiho! silenzio!, zitti!
    ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
    vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
    tiho cviliti guaiolare
    tiho se pomenkovati confabulare, parlottare
  • titolo m

    1. naslov:
    titoli di testa film filmska glava; špica

    2. pravo pravni naslov; pravica:
    a titolo gratuito, oneroso zastonj, proti plačilu
    titolo di una pretesa utemeljitev zahteve
    titolo di reato naslov kaznivega dejanja

    3. naslov, naziv, titula:
    titoli accademici akademski nazivi
    titolo di campione šampionski naslov
    titolo di studio šol. naziv, šolska kvalifikacija
    concorso per titoli šol. razpis za izvolitev v naziv (na podlagi objavljenih del)

    4. ekst. naziv, ime; sloves; iron., šalj. žaljiv, grd priimek:
    dare a qcn. il titolo di vigliacco koga obkladati s podležem

    5. ekst. pren. pravica
    a titolo di kot, za:
    a titolo di rimborso spese za povračilo stroškov
    con giusto titolo upravičeno
    aver titolo alla gratitudine di zaslužiti si hvaležnost

    6. ekst. vrednostni papir:
    titoli di Stato državne obveznice

    7. publ. naslov

    8. kem., tekstil titer:
    titolo dell'oro odstotek zlata (v zlitini)

    9. (slovarsko) geslo, lema

    10. relig. svetnik (po katerem se imenuje beneficij, cerkev); beneficij
  • tizzone m goreče poleno, živ ogorek:
    nero più che un tizzone črn kot oglje
    tizzone d'inferno pren. hudobnež, malopridnež, seme peklensko
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • tnálo (-a) n

    1. ceppo:
    sekati drva na tnalu spaccare la legna sul ceppo
    obtožujoče besede so padale po njem kakor sekira po tnalu le parole di accusa colpivano inesorabili

    2. legnaia

    3. pejor. salame, persona goffa:
    neroden kot tnalo maldestro, goffo come un salame
  • tóčen1 (-čna -o) adj. preciso, esatto, puntuale, accurato:
    točen kot ura esatto, puntuale come un orologio
    točni instrumenti strumenti precisi
    navesti točen datum riportare la data precisa
    točna analiza analisi accurata
    adm., jur. prepis je točen copia conforme
  • tólik (-a -o) adj. (tolikšen) tanto, tale:
    izguba je tolika kot lani le perdite sono (tante) quante l'anno scorso