Franja

Zadetki iskanja

  • gròb (grôba) m

    1. tomba, sepolcro; fossa:
    pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
    skupen grob fossa comune
    grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
    molčati kakor grob essere muto come una tomba
    tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
    govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
    spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
    skrunitev groba profanazione di sepolcro

    2. pren. tomba; morte;
    prerani, prezgodnji grob morte prematura
    od zibelke do groba dalla culla alla tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
    spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
    pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
    pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
    arheol. žarni grob tomba con urna
    rel. božji grob Sepolcro, repositorio
  • gròš (grôša) m

    1. num. grosso, soldo

    2. pren. denaro, soldi, quattrini:
    pren. ne biti vreden počenega groša non valere un fico secco
    pren. ne imeti pameti za (en) groš non avere un briciolo di cervello
    pren. judeževi groši denaro di Giuda

    3. centesimo:
    zapraviti vse do zadnjega groša spendere sino all'ultimo centesimo
  • grôza (-e)

    A) f

    1. orrore, terrore, spavento, raccapriccio, paura, angoscia:
    tresti se, dreveneti od groze tremare, impietrire dallo spavento
    navda(ja)ti z grozo atterrire, riempire di spavento
    gledati z grozo v očeh guardare con occhi inorriditi, terrorizzati
    koga biti groza česa, pred čim aver paura di qcs.
    groza smrti paura, terrore della morte
    smrtna groza grande paura, angoscia mortale

    2. (v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa)
    biti groza essere un guaio, essere terribile, fare spavento, paura
    bil je tak, da ga je bilo groza pogledati faceva paura a guardarlo

    3. (v prislovni rabi izraža zelo veliko količino) massa, mare:
    prišlo je groza ljudi venne una massa di gente

    B) inter.

    1. (izraža strah, vznemirjenje) Dio mio, mamma mia:
    groza, padla bo Dio mio, cadrà

    2. (izraža ogorčenje) maledizione; nareč. mannaggia:
    groza, kakšno neumnost sem zinil maledizione, che bestialità ho detto
  • gruccia f (pl. -ce)

    1. bergla:
    camminare con le grucce hoditi z berglami
    essere sulle grucce pren. biti v kaši
    argomenti che si tengono sulle grucce pren. argumenti na trhlih nogah

    2. obešalnik
  • grufolare

    A) v. intr. (pres. grufolo)

    1. riti

    2. pren. cmokaje in hlastno jesti; pren. brskati:
    grufolare nei cassetti di qcn. brskati komu po predalih

    B) ➞ grufolarsi v. rifl. (pres. mi grufolo) valjati se (tudi pren.):
    grufolarsi negli scandali biti vpleten v škandale
  • guaio m (pl. -ai)

    1. nesreča, nezgoda:
    trovarsi in un brutto guaio biti v hudi kaši
    andare in cerca di guai pren. iskati nesrečo

    2. sitnost, neprijetnost:
    ho avuto un sacco di guai imel sem kopico sitnosti
  • guardia f

    1. straža, čuvanje:
    fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
    cane da guardia pes čuvaj
    rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
    lasciare a guardia pustiti v varstvu
    fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
    guardia medica postaja prve pomoči
    medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)

    2. voj. straža, stražarjenje:
    corpo di guardia stražarska izmena
    posto, corpo di guardia stražnica
    cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
    guardia d'onore častna straža

    3. voj. stražar

    4. straža; stražar, čuvaj:
    guardia carceraria ječar, paznik
    guardia frontiera graničar
    guardia di finanza finančna straža, finančna policija
    guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
    guardia campestre poljski čuvaj
    guardia del corpo telesni stražar
    la vecchia guardia pren. stara garda
    guardia notturna nočni čuvaj
    guardie rosse hist. rdeča garda

    5. šport garda, preža:
    guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
    stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
    mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
    abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
    in guardia! pozor!, pazi!

    6.
    guardie e ladri igre ravbarji in žandarji

    7. hidravl.
    livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.)
  • guardina f celica za pripor (na policiji):
    essere in guardina biti v priporu
  • guasto

    A) agg.

    1. pokvarjen, poškodovan:
    orologio guasto pokvarjena ura
    pere guaste gnile hruške
    dente guasto gnil zob

    2. pren. pokvarjen, izprijen:
    cervello guasto izprijeni možgani
    avere il sangue guasto con qcn. pren. biti jezen na koga

    B) m

    1. okvara, kvar:
    mancò la luce per un guasto all'impianto elettrico zaradi okvare na električni napeljavi ni bilo luči

    2. pren. gniloba, izprijenost, pregreha:
    in questa società c'è del guasto v tej družbi je nekaj gnilega

    3. pren. nesoglasja, razprtije, trenja:
    c'è del guasto tra noi med nami so razprtije
  • guazzo m

    1. mlaka, luža, mlakuža:
    un guazzo di sangue krvava luža
    essere in un guazzo di sudore biti ves v znoju

    2. žganje za vlaganje:
    ciliege in guazzo češnje v žganju

    3. umet. gvaš
  • guida

    A) f

    1. vodstvo, vodenje (tudi pren.):
    studiare sotto la guida di eccellenti maestri študirati pod vodstvom odličnih učiteljev
    prendere lezioni di guida avto učiti se vožnje
    posto di guida avto voznikov sedež

    2. avto volan:
    guida a destra, a sinistra volan na desni, na levi

    3. vodnik, vodič, priročnik:
    guida alla pittura slikarski priročnik
    guida alla Toscana vodnik po Toskani
    guida di Roma vodnik po Rimu
    guida Baedeker bedeker
    guida telefonica telefonski imenik

    4. vodnik, vodič (oseba):
    fare da guida a qcn. biti komu za vodnika
    avere una guida esperta imeti veščega vodnika
    guida autorizzata pooblaščeni vodnik
    guida alpina planinski vodnik

    5. pren. voditelj, učitelj:
    il popolo riconosceva in lui la sua guida ljudstvo je v njem videlo svojega učitelja

    6. tehn. vodilo:
    guida di un'imposta oknično vodilo

    7. tekač, podolgovata preproga:
    distendere una guida di velluto rosso razgrniti rdeč žametni tekač

    8. pl. uzde

    B) agg. vodilen:
    partito guida vodilna stranka
  • héc (-a) m pog. (šala, potegavščina) scherzo:
    biti za hec prestarsi, starci allo scherzo
    imeti hec s kom scherzare con qcn.
  • híter (-tra -o) adj.

    1. veloce, rapido, celere, lesto:
    hitra hoja marcia
    hiter tek corsa veloce, rapida
    hiter, kot bi te veter nosil veloce come il vento
    med. hitra jetika tubercolosi galoppante

    2. (ki nastopi v razmeroma kratkem času) rapido, pronto, tempestoso:
    hitra pomoč pronto soccorso
    hitra smrt morte improvvisa, rapida, istantanea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti hitre jeze essere facile all'ira, irascibile
    biti hitrih nog camminare a gran passi
    hitri hod corsa rapida, movimento rapido
  • hlév (-a) m agr. stalla (tudi ekst.):
    goveji hlev stalla per bovini
    konjski hlev scuderia
    svinjski hlev porcile
    odprti hlev stalla libera
    (goveja živina) hlev prinaša velik dobiček la stalla frutta molto
    pren. Avgijev hlev le stalle di Augia
    pren. biti pravi hlev essere, sembrare una stalla
  • hósta (-e) f

    1. bosco

    2. boscaglia, macchia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. voj. biti v hosti essere alla macchia; essere partigiano
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • hráber (-bra -o) adj.

    1. valoroso, prode, bravo:
    biti hraber kot lev avere un cuor di leone

    2. coraggioso
  • hrábrost (-i) f coraggio, valore:
    voj. biti odlikovan z medaljo za hrabrost essere decorato con medaglia al valore (militare)
  • hrána (-e) f

    1. cibo, nutrimento, alimento; vitto; piatto;
    rastlinska, živalska hrana nutrimento vegetale, animale
    kuhana, surova hrana cibo cotto, crudo
    dietna, izdatna, kalorična hrana cibo dietetico, abbondante, calorico
    domača, gostinska hrana cucina casalinga, di trattoria
    najljubša hrana il piatto preferito
    suha, topla hrana piatto freddo, caldo
    pension, kjer imajo hrano in stanovanje una pensione con (assicurato) vitto e alloggio

    2. pren. nutrimento, cibo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti na hrani v gostilni mangiare in trattoria
    imeti koga na hrani tenere uno a pensione
    poskrbeti za duševno hrano ljudi aver cura del nutrimento spirituale del prossimo
    biol., kem. beljakovinska hrana alimento proteico
    pren. topovska hrana carne da cannone
  • hrást (-a) m

    1. bot. quercia (comune), rovere (Quercus robur):
    pren. biti velik, močen kot hrast essere una quercia
    črni hrast (črnika) quercia leccio, leccio (Quercus ilex)
    hrast plutovec quercia da sughero (Quercus suber)

    2. (legno di) quercia