Franja

Zadetki iskanja

  • mogóč (-a -e) adj.

    1. possibile; eventuale; virtuale (tudi fiz. );
    niti najmanjši dvom ni več mogoč non è possibile nutrire il ben minimo dubbio

    2. ves mogoči pren. (številen in raznovrsten) (di) tutto, disparato, possibile (e immaginabile):
    prihajali so vsi mogoči ljudje veniva la gente più disparata
    lepaki vseh mogočih barv manifesti di tutti i colori
    prodaja vse mogoče stvari vende di tutto
    izgovarja se na vse mogoče načine cerca le scuse più possibili e immaginabili
  • mogóče adv.

    1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
    ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo

    2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
    mogoče on to ve forse lo sa lui
    do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore

    3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
    mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino

    4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
    ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
    ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?

    5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
    boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
    premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
    nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!

    6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
    kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni
  • mogóčnež (-a) m potente; magnate; notabile; barone; grande:
    industrijski mogočneži i magnati, i baroni dell'industria
    svetovni mogočneži i grandi della terra
  • mogótec (-tca) m pren. potente; magnate; notabile; grande; pejor. pren. ras, satrapo:
    finančni mogotec magnate della finanza
    strankarski mogotci i notabili del partito
  • mój (-a -e)

    A) adj.

    1. mio:
    moja hiša la mia casa
    moje mnenje il mio parere
    moja domovina la mia patria
    moj nasvet il mio consiglio
    pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

    2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
    moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

    3. (izraža čustven odnos) mio:
    sin moj figlio mio
    moj gospod mio signore

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
    pri moji duši in fede mia
    moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
    v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ali si kaj moj? mi vuoi bene?
    on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
    otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

    B) moj (-a -e) m, f, n
    moj je danes v službi mio marito oggi lavora
    mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
    moja bo obveljala sarà come ho detto io
    pog. po mojem secondo me
  • mójster (-tra) m

    1. pren. (kdor zna kaj dobro narediti) maestro:
    ta zidar je mojster un muratore che è un vero maestro
    mojster besede bravo scrittore
    mojster dleta bravo scultore
    mojster taktirke bravo direttore d'orchestra
    stari mojstri i classici

    2. (najvišje usposobljen v obrtni stroki) maestro, mastro:
    kuharski, predilni, tesarski mojster maestro cuoco, filatore; mastro d'ascia
    vaja dela mojstra la pratica fa il maestro
    mojster skaza guastamestieri
    mojster in pol maestro provetto
    kor. baletni mojster direttore del corpo di ballo
    hist. cehovski mojster maestro di corporazione
    muz. koncertni mojster primo violino
    šah. mednarodni, nacionalni mojster maestro internazionale, nazionale
    gled. odrski mojster tecnico allestitore
    rad. tonski mojster tecnico del suono
    PREGOVORI:
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
  • molčáti (-ím) imperf.

    1. tacere (tudi ekst.):
    topovi molčijo i cannoni tacciono

    2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
    molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
    molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente

    3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
    po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
    PREGOVORI:
    kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
    kdor molči, pritrjuje chi tace conferma
  • mólk (-a) m silenzio; reticenza; ekst. mutismo:
    v sobi je vladal molk la stanza era avvolta nel silenzio
    prekiniti molk interrompere il silenzio
    zaviti, pogrezniti se v molk chiudersi nel silenzio
    počastiti spomin padlih z enominutnim molkom ricordare i caduti con un minuto di silenzio
    molk je znak priznanja chi tace conferma
    dolgotrajen, globok, kratek, mučen, popoln molk silenzio lungo, profondo, breve, penoso, totale
    časopisni molk silenzio stampa
    pren. dogodek je zagrnjen v molk il fatto è avvolto in una cortina di silenzio
    PREGOVORI:
    golk je srebro, molk je zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • morálen (-lna -o) adj. morale, etico; moralistico:
    estetske in moralne vrednote i valori estetici e morali
    moralni razkroj rovina morale
    deliti moralne nauke moraleggiare
    moralno zgražanje indignazione moralistica
    moralni kodeks zdravnikov il codice etico, deontologico dei medici
    imeti moralnega mačka provare un senso di colpa
    rel. moralna teologija teologia morale
  • moríti (-ím) imperf. ➞ umoriti, pomoriti

    1. uccidere, ammazzare; sterminare; trucidare:
    moriti v vojni uccidere in guerra
    kuga mori kokoši la peste sta sterminando il pollame
    pren. moriti čas ammazzare il tempo

    2. pren. (uničevati, škodovati) danneggiare:
    slana mori rože la brina danneggia i fiori

    3. scocciare, infastidire, stufare:
    pog. ta pa zna moriti è un terribile scocciatore, rompiscatole, un rompi

    4. pren. (povzročati občutek nejevolje) tormentare

    5. nareč. spegnere:
    moriti apno spegnere la calce
  • móst (-ú) m

    1. ponte:
    graditi, minirati most costruire, minare un ponte
    cestni, železniški most ponte stradale, ferroviario
    dvižni most ponte levatoio
    kamniti, leseni, železobetonski most ponte di pietra, di legno, in cemento armato
    pomični most ponte d'equipaggio
    nosilnost mostu portata del ponte
    razpetina mostu luna del ponte
    ločni most ponte ad arco
    viseči most ponte sospeso

    2. pren. ponte; legame:
    graditi most med narodoma gettare un ponte fra due popoli
    podreti vse mostove za seboj tagliare, bruciare i ponti

    3. igre cavallina

    4. kor. ponte

    5. navt. passerella, passatoia:
    navt. poveljniški most ponte di comando

    6. med. (mostiček) ponte; (pri očalih) montatura degli occhiali; anat.
    Varolijev most ponte di Varolio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    alp. ledeniški most ponte del ghiacciaio
    naravni most ponte naturale
    šol. šalj. oslovski most ponte dell'asino
    voj. pontonski most ponte su galleggianti
    avt. zadnji most ponte, assale posteriore
    aer. zračni most ponte aereo
  • mostrare

    A) v. tr. (pres. mostro)

    1. kazati:
    l'orologio mostra le ore ura kaže ure
    mostrare i denti škripati z zobmi; pren. pokazati zobe
    mostrare la lingua pokazati jezik; spakovati se
    mostrare i pugni žugati
    mostrare a dito pokazati s prstom

    2. pokazati, dokazati; poučiti:
    mostrare l'infondatezza delle accuse dokazati neutemeljenost obtožb

    3. hliniti, delati, pretvarjati se:
    mostrare lucciole per lanterne pren. natvesti

    B) ➞ mostrarsi v. rifl. (pres. mi mostro)

    1. kazati se, pokazati se

    2. delati, pretvarjati se

    3. prikazati se
  • môšnja (-e) f

    1. (mošnjiček) borsa, borsellino:
    odvezati mošnjo aprire, sciogliere la borsa
    zavezati mošnjo chiudere, stringere la borsa
    stiskati mošnjo tenere stretti i cordoni della borsa
    pren. mošnja nima brata ne sestre davanti agli interessi non esistono gli amici

    2.
    mošnja za tobak borsa per il tabacco

    3. anat. scroto; pog. borsa
  • mozaík (-a) m

    1. um. (tehnika in slika) mosaico:
    ravenski, poreški mozaiki i mosaici ravennati, parentini

    2. ekst. mosaico, centone

    3. bot. mosaico

    4. alp. (drobno razpokana površina skalovja) mosaico
  • móž (-á) m

    1. marito:
    dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
    rajni mož il defunto marito
    zakonski mož coniuge

    2. uomo:
    mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
    mož sivih las un uomo canuto

    3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
    vodilni možje dirigenti
    volilni možje elettori
    veliki možje i grandi (di una nazione)
    črni možje becchini
    občinski možje assessori; impiegati del comune
    možje zakona i tutori della legge, i poliziotti

    4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
    bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
    ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
    on je figa mož (figamož) è un vigliacco

    5. voj. (vojak brez čina) uomo:
    bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo

    6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
    metati cifra mož fare a testa e croce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti mož beseda essere uomo di parola
    biti mož dejanj essere uomo d'azione
    biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
    stati mož pri možu stare stretti come acciughe
    igre črni mož guardie e ladri
    etn. divji mož babau
    gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
    etn. povodni mož genio dell'acqua
    slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
    snežni mož pupazzo di neve
    meteor. ledeni možje gelo di maggio
  • móžnost (-i) f

    1. possibilità; possibile; chance; eventualità; virtualità; filoz. contingenza:
    resnične, teoretične možnosti possibilità reali, teoriche
    spremeniti možnost v resničnost trasformare il possibile in realtà, fare della possibilità una realtà
    iščem sobo, po možnosti v centru cerco stanza, possibilmente in centro

    2. (zmožnost, sposobnost) capacità, possibilità:
    meje človeških možnosti i limiti delle capacità umane
    dežela neomejenih možnosti il Paese delle infinite possibilità
    možnost investiranja investibilità
    agr. možnost namakanja irrigabilità
    jur. možnost popravka sanabilità
    možnost preskusa verificabilità
    trg. možnost prodaje smerciabilità
    jur. možnost testacije testabilità
    možnost zmanjšanja riducibilità
  • mráčen (-čna -o) adj.

    1. scuro, buio; cupo:
    mračna noč notte buia
    mračen prostor locale scuro, buio

    2. pren. (neugodno razpoložen) tetro, cupo:
    mračen značaj carattere tetro
    mračno razpoloženje umore tetro

    3. pren. (zelo neprijeten) tetro, lugubre:
    pregnati mračne misli cacciare i pensieri lugubri

    4. pren. (ki nasprotuje svobodi, napredku) oscuro, tenebroso, buio:
    mračne sile forze oscure
    mračni srednji vek i secoli bui (del Medioevo)

    5. pren. (časovno odmaknjen v neznano preteklost) tenebroso;
    mračni bogovi dei ostili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slikati kaj v mračnih barvah raffigurare qcs. in toni foschi
    zool. mračni termit termite lucifuga (Reticulotermes lucifugus)
  • mrák (-a) m

    1. crepuscolo, buio:
    mrak se dela imbrunisce
    prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
    jutranji mrak albeggiare, alba
    večerni mrak crepuscolo
    proti mraku verso sera
    delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

    2. buio, oscurità; nebbia:
    mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

    3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

    4. oscurantismo; notte:
    srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
    pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
    vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
    bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
    rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
    pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • múčiti (-im)

    A) imperf.

    1. torturare, seviziare:
    hist. mučiti na kolesu arrotare

    2. pren. tormentare, martoriare, affliggere

    3. (povzročati duševno ali telesno trpljenje) tormentare, crucciare, assillare, angustiare, travagliare:
    mučijo ga dvomi è assillato dai dubbi
    muči ga radovednost lo cruccia la curiosità
    pren. ves večer je mučil harmoniko per tutta la sera strapazzò la fisarmonica

    B) múčiti se (-im se) imperf. refl.

    1. tormentarsi, affliggersi

    2. sforzarsi, affaticarsi

    3. faticare, durare fatica; penare:
    sama se muči z otroki in gospodinjstvom da sola alleva i bambini e manda avanti la casa