Franja

Zadetki iskanja

  • prêsti (prêdem)

    A) imperf.

    1. tekst. filare:
    presti svilo, volno filare la seta, la lana

    2. tessere la ragnatela

    3. pren. fare le fusa (gatto)

    4. pren.
    presti misel (premišljevati) meditare, rimuginare, fare piani

    5. pren. macchinare, ordire, tramare

    6. pren. raccontare:
    presti pogovore conversare

    7. pren.
    huda, slaba, tanka, trda presti komu essere alle strette, non saper a che santo votarsi, trovarsi in cattive acque, trovarsi in un brutto guaio
    zool. presti kokon imbozzolare
    presti čas starsene con le mani in mano
    presti dolgčas annoiarsi
    presti niti človekove usode (Parke) tessere i fili della vita umana, presiedere al corso della vita umana
    biti tako lačen, da pajki predejo po želodcu avere una fame da lupi

    B) prêsti se (prêdem se) imperf. refl. diffondersi, scendere;
    nikoli ne veš, kaj se prede v njem non si sa mai cosa abbia per la testa
  • prēstito m

    1. izposojanje; posojilo:
    fare un prestito posoditi
    dare in prestito, a prestito posoditi, posojati
    prendere a prestito, in prestito izposoditi, izposojati si
    prendere a prestito da una lingua dei termini izposojati si izraze iz nekega jezika

    2. posojilo (količina, predmet)

    3.
    prestito linguistico izposojenka
  • preštéti (-štéjem) | preštévati (-am) perf., imperf. contare, ricontare:
    preštevati glasove (pri volitvah) fare lo spoglio dei voti, scrutinare
    pren. prešteti, preštevati komu kosti spianare le costole a qcn.
    prešteti komu ure decidere di ammazzare
    koga lahko na prste prešteti poter contare sulle dita di una mano
    kaj narediti, kot bi do pet preštel fare qcs. in quattro e quattr'otto
    biti suh, da bi mu lahko kosti, rebra preštel essere così magro da poter contargli le ossa
  • pretéga (-e) f (v adv. rabi) na vse pretege a tutto spiano, con tutte le forze:
    kričati na vse pretege gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
  • preustváriti (-im) | preustvárjati (-am) perf., imperf.

    1. trasformare, modificare; rivoluzionare

    2. rimodellare, rielaborare, ricreare:
    človek vedno znova preustvarja svet, v katerem živi l'uomo continua a ricreare il mondo in cui vive
  • prevájati (-am) | prevêsti (-vêdem) imperf., perf.

    1. lingv. tradurre; knjiž. voltare:
    prevesti iz slovenčine v italijanščino tradurre dallo sloveno in italiano
    dobesedno prevesti tradurre alla lettera
    prevesti brez slovarja tradurre all'impronta
    prevesti prosto, dobesedno tradurre a senso, alla lettera
    prevajati nazaj ritradurre
    prevesti iz grščine, latinščine v italijanski jezik volgarizzare

    2. ekst. tradurre, trasformare:
    prevajati glasbo v barve tradurre la musica in colori

    3. fiz., fiziol. trasmettere; condurre:
    prevajati vzburjenje do mišic trasmettere gli stimoli ai muscoli
    kovine dobro prevajajo električni tok i metalli sono buoni conduttori della corrente elettrica

    4. jur. prevesti riconoscere, attribuire
  • prevèč adv. troppo, eccessivamente, in soprannumero:
    preveč je ljudi c'è troppa gente
    preveč je lepo, da bi bilo res è troppo bello per essere vero
    popiti kozarec preveč bere un bicchiere di troppo
    imam preveč dela ho troppo da fare
    pren. biti komu preveč stufarsi, incavolarsi
    kar je preveč, je preveč quel ch'è troppo è troppo
    preveč ga je è troppo grasso
    imeti denarja več kot preveč avere soldi a palate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč promettere non è dare, ma per matti contentare
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
  • prevésiti (-im) | prevéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spenzolare, far penzolare:
    prevesiti noge čez rob ležišča far penzolare le gambe oltre l'orlo del giaciglio

    2. ricoprire, rivestire:
    prevesiti stene s tapetami ricoprire le pareti con carta da parati

    B) prevésiti se (-am se) | prevéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. tracollare:
    tehtnica se prevesi la bilancia tracolla

    2. scendere, declinare, volgere:
    cesta se tam prevesi lì la strada comincia a scendere
    leta, ko se človeku življenje prevesi anni in cui la vita dell'uomo declina
    deževno vreme se je prevesilo v sončno il tempo piovoso volge al sereno
    poletje se je prevesilo v jesen l'estate sta volgendo all'autunno
  • prevòz (-ôza) m trasporto:
    letalski, pomorski, kopenski prevoz trasporto aereo, marittimo, terrestre
    prevoz zapornikov traduzione dei detenuti
    kaj zvoziti v petih prevozih trasportare qcs. in cinque viaggi
    voj. prevoz z letali aerotrasporto
    prevoz z vozovi carreggio
    ponuditi komu prevoz offrire un passaggio a qcn.
    potrebovati prevoz avere bisogno di un passaggio
  • príd (-a) m

    1. star. (korist) comodo, vantaggio, utile; bene:
    najti svoj prid v čem trovare il proprio utile in qcs.

    2. v prid per il bene, a favore:
    to sem storil tebi v prid l'ho fatto per il tuo bene
    zaposlenost se je povečala v prid kvalificiranim delavcem l'occupazione è aumentata a favore della manodopera qualificata
    biti komu v prid essere utile a qcn., tornare a vantaggio di qcn.
    kaj izrabiti sebi v prid, v svoj prid usare, utilizzare qcs. a proprio vantaggio

    3. s pridom utilmente, con successo, con profitto, bene;
    s pridom nadomeščati sostituire bene, con successo
  • prihódnost (-i) f futuro, avvenire; domani; destino; speranza:
    fantu se obeta lepa prihodnost il ragazzo ha un sicuro avvenire, è un giovane di belle speranze
    narod, ki se mu piše velika prihodnost un popolo chiamato a grandi destini
    v bližnji, daljni prihodnosti in un prossimo domani, nel prossimo avvenire, in un domani molto lontano; in un lontano avvenire, un domani molto lontano
    prihodnost je v božjih rokah il futuro è sulle ginocchia di Giove; il futuro è nelle mani di Dio
    preteklost in prihodnost il prima e il poi, il passato e il futuro
    vozilo prihodnosti la macchina dell'avvenire
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • prilésti (-lézem) perf. arrivare strisciando, arrivare lentamente, a fatica, raggiungere strisciando, raggiungere a fatica:
    prilesti na vrh raggiungere la cima
    prilesti do mature finire a stento la scuola media
    prilesti na svet venire al mondo, nascere
    visoko prilesti (v družbi, v službi) giungere, pervenire in alto, raggiungere alte cariche
  • prilóga (-e)

    1. f pisar. allegato:
    prošnja s prilogami domanda e allegati
    v prilogi in allegato, qui accluso

    2. zal. supplemento:
    barvna, slikovna priloga časopisa supplemento a colori, illustrato di un giornale

    3. gastr. contorno:
    svinjska pečenka s krompirjem kot prilogo arrosto di maiale con contorno di patate
  • primér (-a) m esempio; caso; eventualità:
    ponazoriti pravilo s primeri illustrare la regola con esempi
    na primer per esempio
    načela ne moremo posplošiti na vse primere il principio non va generalizzato a tutti i casi
    pri tej bolezni so smrtni primeri redki i casi mortali di questa malattia sono rari
    v spornih primerih odloča arbitraža nei casi controversi decide l'arbitrato
    prosimo, da takoj poravnate račun, v nasprotnem primeru bomo sodno ukrepali la preghiamo di liquidare sollecitamente le pendenze, in caso contrario ci vedremo costretti ad adire le vie legali
    zavarovati se za primer poškodbe assicurarsi contro l'eventualità di infortuni
    za vsak primer per ogni evenienza
    jur. precedenčni primer precedente
    zavarovalni primer sinistro
    primeri prometnih nesreč una casistica relativa agli incidenti stradali
  • priméra (-e) f

    1. paragone, confronto:
    duhovita primera un paragone spiritoso
    v primeri z njo je stara in confronto a lei è vecchia

    2.
    brez primere senza uguali, senza pari
    on je matematik brez primere è un matematico formidabile, senza pari
  • priméren (-rna -o) adj. adatto, atto, acconcio; adeguato, conforme; calzante, appropriato; decente; idoneo, conveniente:
    za obdelavo primerno zemljišče terreno atto alla coltivazione
    to je najmanj primerno mesto za razpravljanje questo è il luogo meno adatto per discutere
    govornik je obravnaval temo s primernimi besedami l'oratore trattò l'argomento con parole acconce; appropriate
    primeren izraz un termine appropriato, calzante
    primerno plačilo uno stipendio decente
    primerno vedenje comportamento decente, decoroso
    narediti kaj ob primernem času in na primernem mestu fare le cose a tempo e luogo
    primeren za dresuro ammaestrabile
    primeren za gomoljike, tartufe tartufigeno
    navt., aer. primeren za plovbo navigabile
    agr. primeren za setev seminativo
    šport. primeren za smuko sciabile
    primeren za življenje vivibile
    žarg., film. primerna postava physique du role
  • primerjáva (-e) f confronto, paragone, comparazione, fronte; parallelo:
    brez primerjave senza confronti
    v primerjavi z a fronte di, a paragone di; in confronto a
    ustrezna primerjava paragone calzante
    elementa primerjave i termini del paragone
    ne vzdržati primerjave non reggere al paragone
    delati primerjavo, primerjave fare, istituire un parallelo, paralleli
  • primo

    A) agg.

    1. prvi:
    di primo grado prve stopnje
    il primo caso jezik prvi sklon, imenovalnik
    per primo (kot) prvi:
    l'ho saputo per primo prvi sem to zvedel

    2. prvi, začeten:
    a bella prima takoj
    a prima vista na prvi pogled
    a tutta prima, sulle prime sprva
    il primo dopoguerra prva povojna leta
    in un primo tempo, in un primo momento sprva, v prvem trenutku
    prima maniera iz začetnega obdobja:
    un Van Gogh prima maniera Van Goghova slika iz prvega obdobja

    3. prvi, glaven, osnoven:
    il tuo primo dovere è di studiare tvoja prva dolžnost je, da se učiš
    in primo luogo, per prima cosa prvič, glavno

    4. prvi (po pomembnosti, veljavnosti ipd.):
    albergo di prima categoria hotel A kategorije
    viaggiare in prima classe potovati v prvem razredu
    il primo parrucchiere della città najboljši frizer v mestu
    il primo cittadino predsednik Republike; župan
    prima donna gled. primadona (tudi ekst.);
    di prima mano pren. iz prve roke
    di prim'ordine, di prima qualità prvovrsten

    5. ekon.
    materie prime surovine

    6. mat. osnoven:
    numero primo osnovno število, praštevilo

    B) m (f -ma)

    1. prvi (v vrsti, zaporedju):
    il primo della classe najboljši učenec (v razredu); pren. prvi, vodilni, najboljši (med vrstniki);
    il primo venuto prišlek, kdorkoli, neznanec

    2. kulin. prva jed:
    per primo prendo il risotto za začetek bom naročil rižoto

    3. prvi (v tednu, mesecu, letu, stoletju):
    i primi del secolo začetek stoletja

    4. elipt. minuta (časovna enota)

    5. minuta (enota za ravninski kot)
  • prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
    prinašati pošto portare la posta
    prinesti v dar portare in dono
    prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
    prinašati pozdrave portare, recare i saluti
    iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
    revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
    neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
    posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
    tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
    prinašati korist fruttificare
    okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
    nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
    vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
    prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
    pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
    prinesti na mizo servire
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata