Franja

Zadetki iskanja

  • gorák | gôrek (gôrka -o)

    A) adj.

    1. (topel) caldo:
    gorka jed piatto caldo
    gorka obleka abito caldo
    gorka sapa vento caldo
    gorko vreme tempo caldo

    2. (nenaklonjen, sovražen) ostile:
    biti gorek komu portare rancore a qcn., avercela con qcn.

    3. pren. vivo, ardente, caloroso, intenso; amaro:
    gorka prošnja ardente preghiera
    gorka želja vivo desiderio
    gorko razočaranje amara delusione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti gorke krvi essere di temperamento vivace
    novico nesti gorko na ušesa riferire subito, seduta stante
    pren. (tudi iron.) ta bo šla gorka v nebesa andrà diritto in paradiso

    B) gôrki (-a -o) m, f, n
    biti na gorkem essere al caldo
    še nič gorkega ne imeti v želodcu essere ancora digiuni
    povedati komu nekaj gorkih fare una strapazzata a qcn.
    primazati, prisoliti komu par gorkih prendere qcn. a scapaccioni
  • goríšče (-a) n

    1. focolare, forno (di stufa, caldaia), fuoco

    2. fiz. fuoco

    3. mat. fuoco:
    gorišči elipse, hiperbole i fuochi di un'ellisse, di un'iperbole

    4. knjiž. centro:
    biti v gorišču zanimanja essere al centro dell'interesse
  • gospód (-a) m

    1. signore:
    (v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
    da, gospod! sissignore; voj. signorsì
    ne, gospod nossignore; pog. signornò

    2. (mož, soprog) marito, signore; padrone

    3. (duhovnik) prete:
    študirati za gospoda studiare per prete
    poslati po gospoda mandare per il prete

    4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
    gospod Golob don Golob

    5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
    on je (pravi) gospod è un vero signore
    biti gospod fare il signore

    6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
    fevdalni, zemljiški gospod feudatario

    7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
    Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
    pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
    pog. Gospod Bog Domineddio
    PREGOVORI:
    kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto
  • gospodár (-ja) | -íca (-e) m, f

    1. padrone (-a); possesore (posseditrice); proprietario (-a):
    hišni gospodar padrone di casa
    biti dober, slab gospodar essere un buon, un cattivo padrone

    2. (kdor ima oblast) padrone (tudi pren.)
    biti (neomejen) gospodar farla da padrone
    pren. biti sam svoj gospodar essere padrone in casa propria
    gospodar položaja padrone della situazione
    obnašati se kot gospodar farla da padrone

    3. (delodajalec) padrone; principale; patron; boss:
    gospodar podjetja il boss dell'azienda
    gospodarji (delodajalci) padronato
  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • gotta f

    1. med. protin

    2.
    aver la gotta alle mani pren. biti počasen pri plačevanju
  • gòzd (gôzda) m

    1. bosco, foresta, selva:
    bukov, hrastov, smrekov gozd bosco di faggi, faggeto; bosco di querce, querceto; bosco di abeti, abetaia
    iglast, listnat gozd bosco di aghifoglie, di latifoglie
    tropski gozd foresta tropicale
    mešani gozd bosco misto
    sečni gozd bosco ceduo
    varovalni gozd riserva forestale
    visoki gozd bosco d'alto fusto
    krčiti gozd disboscare

    2. pren. (velika množina) selva, bosco (di capelli)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti v gozdu (pri partizanih) darsi alla macchia
    pren. zaradi dreves ne videti gozda vedere gli alberi e non vedere la foresta
  • gradino m stopnica (tudi pren.):
    salire un gradino della scala sociale povzpeti se za stopnico na družbeni lestvici
    essere al primo gradino pren. biti na začetku česa
    arrivare all'infimo gradino pren. pasti najniže
  • grado1 m

    1. stopnja:
    procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
    raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
    scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
    ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
    interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
    a grado a grado postopoma
    in sommo grado zelo, nadvse
    a grado a grado korak za korakom, postopoma

    2.
    grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)

    3. funkcija, položaj, čin:
    i gradi militari vojaški čini
    essere promosso di grado napredovati

    4. mat. stopnja:
    equazione di primo grado enačba prve stopnje

    5. mat., geogr. stopinja:
    grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine

    6.
    grado alcolico stopnja alkohola

    7. temperaturna stopinja:
    grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja

    8. stanje, stan, položaj:
    conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
    essere in grado (di) biti zmožen, moči
  • gramigna f

    1. bot. prstati pesjak (Cynodon dactylon)

    2.
    attaccarsi come la gramigna pren. biti nadležen, siten
    crescere come la gramigna pren. naglo rasti, hitro se razraščati, širiti
  • grana1 f

    1. zrnati sestav

    2. foto zrnatost, zrno

    3. karmin; košenilja

    4. žarg. kruljenje

    5. nevšečnost:
    essere pieno di grane biti v hudih škripcih
    piantare grane povzročati nevšečnosti

    6. nareč. denar, cvenk:
    essere pieno di grana biti hudo bogat
    scucire la grana pljuniti denar
  • granchio m (pl. -chi)

    1. zool. rak, rakovica:
    granchio di fiume sladkovodna rakovica (Potamon fluviatile)

    2. pren. napaka:
    prendere un granchio polomiti ga, pogrešiti
    avere un granchio alle mani, al borsellino pren. pog. biti skopuški

    3. lesen primež
  • grande

    A) agg.

    1. velik:
    sala grande velika dvorana
    fare grandi viaggi veliko potovati
    avere un gran giro d'affari imeti velik promet
    avere una gran sete biti hudo žejen
    lettera grande velika črka
    famiglia grande številna družina
    andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
    onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
    il grande Galilei veliki Galilei
    Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
    gran ciambellano veliki komornik

    2. visok, velik, krepek:
    è un uomo grande krepek mož je

    3. velik, svečan, pomemben:
    il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
    Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
    gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
    il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

    4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
    un gran bugiardo hud, velik lažnivec

    5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
    un gran bel quadro zelo lepa slika

    B) m (tudi f)

    1. odrasel, odrasla oseba:
    si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
    cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

    2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
    i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
    farsi grande bahati se, domišljati si

    3. hist. grand:
    grande di Spagna španski grand

    4. veliko, sijajno, veličina:
    ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
    riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
    fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno
  • grattugia f (pl. -gie)

    1. strgalnik:
    essere un cacio tra due grattugie pren. biti med dvema ognjema

    2. ekst. šalj. strgalo, strgulja (zlasti topa, skrhana britev)

    3. pren. šalj. rešetka pri spovednici
  • grave

    A) agg.

    1. težak:
    carico grave težek tovor
    sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
    avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti

    2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
    essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
    essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star

    3. nizek (glas):
    nota grave nizka nota
    accento grave jezik krativec, gravis

    4. resen, težaven, težak, hud:
    un grave disagio huda nadloga
    persona grave nadležna, sitna oseba
    accusa grave težka obtožba
    essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
    macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
    malato grave težek bolnik

    5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
    atteggiamento grave preudarno vedenje

    6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
    voce grave pridvignjen glas
    stile grave svečan, vzvišen slog

    B) m

    1. fiz. telo:
    caduta dei gravi padanje teles

    2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
    stare sul grave delati se važnega
  • grazia f

    1. ljubkost, lepota, milina:
    la grazia del volto milina obraza

    2. ljubeznivost, prijaznost:
    accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
    mala grazia neprijaznost, odurnost
    non avere garbo né grazia biti grob, oduren

    3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
    crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem

    4. pren. prijeten vonj, okus:
    senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino

    5. (navadno pl.) naklonjenost:
    entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
    godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko

    6. usluga, milost:
    chiedere una grazia prositi za uslugo
    ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
    di grazia prosim

    7. relig. milost:
    anno di grazia leto Gospodovo
    essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
    essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
    troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
    grazia di Dio pog. božja dobrota:
    in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
    per grazia di Dio hvala bogu:
    per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik

    8. pomilostitev:
    accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
    far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
    colpo di grazia milostni strel
    Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje

    9. hvaležnost:
    render grazie zahvaliti se
  • gréh (-a) m

    1. rel. peccato:
    delati greh commettere peccato, peccare
    odpustiti grehe perdonare i peccati
    (tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
    kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
    mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
    izvirni greh peccato originale
    odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
    pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato

    2. peccato, errore, fallo; macchia:
    mladostni greh peccato di gioventù
    greh je, če ... è un peccato che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
    grd kot smrtni greh brutto come il peccato
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
    greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole
  • gridare

    A) v. intr. (pres. grido)

    1. kričati, vpiti:
    gridare a più non posso, a squarciagola kričati na vse grlo, na vse pretege, na ves glas
    gridare contro qcn. grmeti proti komu

    2. vpiti, preglasno govoriti:
    non c'è bisogno che gridi così ni ti treba tako vpiti

    B) v. tr.

    1. vpiti, kričati, klicati:
    gridare aiuto klicati na pomoč
    gridare vendetta vpiti po maščevanju
    gridare pietà pren. biti v usmiljenja vrednem stanju

    2. razglasiti:
    gridare un bando objaviti razglas
    gridare ai quattro venti raznesti, raztrobiti na vse vetrove

    3. nareč. pog. ošteti, pokarati; nadreti, nadirati
  • grillo m

    1. zool. čriček (Gryllus campestris)
    mangiare come un grillo pren. jesti kot ptiček
    cervello di grillo pren. kurja pamet
    andare a sentir cantare i grilli pren. iti po gobe, iti rakom žvižgat, umreti
    grillo parlante pren. modrec, moralizator
    indovinala grillo! bogve kako bo!
    non cavare un grillo da un buco pren. nič ne doseči, zaman si prizadevati

    2. pren. muha:
    avere dei grilli per il capo biti muhast, imeti glavo polno muh
    gli è saltato il grillo pren. nekaj ga je pičilo, zahotelo se mu je
  • gŕlo (-a) n

    1. laringe; gola; strozza:
    (kronično) vnetje grla laringite; pog. mal di gola

    2. (najožji del predmeta) collo (di bottiglia); strozzatoio; zoccolo (di lampadina)

    3. publ.
    ozko grlo strozzatura

    4. adv.
    iz vsega grla, na vse grlo a gola spiegata, a piena voce
    pren. biti česa do grla sit averne fin sopra i capelli, essere stufo di qcs.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti suho grlo aver sete
    pren. poplakniti grlo sciacquarsi la bocca
    pren. nastaviti komu nož na grlo mettere qcn. alle strette, mettere il coltello alla gola di qcn.
    pren. pognati vse po grlu sperperare, scialacquare tutto
    beseda mu je obtičala v grlu la parola gli è rimasta nella strozza
    pren. voda mu že v grlo teče ha l'acqua alla gola
    strah ga je grabil, stiskal za grlo aveva una paura da morire
    žalost mu je stiskala grlo aveva, sentiva un groppo alla gola