Franja

Zadetki iskanja

  • gospôska (-e) f star. (oblast) autorità; potere:
    cerkvena, posvetna gosposka le autorità ecclesiastiche, civili
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • grád (-ú) m castello, maniero; rocca:
    mogočen, utrjen grad un castello possente, fortificato
    obzidje gradu le mura del castello
    pren. hiša je pravi grad (razkošna) la casa è un vero palazzo
    pren. obljubljati zlate gradove promettere mare e monti
    gradove zidati v oblake fare castelli in aria
  • grammatica f

    1. jezik slovnica, gramatika:
    grammatica descrittiva deskriptivna gramatika
    grammatica storica historična gramatika
    grammatica generativa generativna gramatika

    2. slovnica (učbenik, priročnik):
    grammatica per le scuole šolska slovnica

    3. slovnica, pravilna raba jezika; obvladovanje jezika:
    la sua grammatica è molto approssimativa njegova slovnica je zelo približna, šibka

    4. ekst. pravila (vede, stroke)
  • grande

    A) agg.

    1. velik:
    sala grande velika dvorana
    fare grandi viaggi veliko potovati
    avere un gran giro d'affari imeti velik promet
    avere una gran sete biti hudo žejen
    lettera grande velika črka
    famiglia grande številna družina
    andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
    onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
    il grande Galilei veliki Galilei
    Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
    gran ciambellano veliki komornik

    2. visok, velik, krepek:
    è un uomo grande krepek mož je

    3. velik, svečan, pomemben:
    il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
    Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
    gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
    il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

    4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
    un gran bugiardo hud, velik lažnivec

    5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
    un gran bel quadro zelo lepa slika

    B) m (tudi f)

    1. odrasel, odrasla oseba:
    si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
    cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

    2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
    i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
    farsi grande bahati se, domišljati si

    3. hist. grand:
    grande di Spagna španski grand

    4. veliko, sijajno, veličina:
    ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
    riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
    fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno
  • grandinare

    A) v. intr. impers. (pres. grandina) padati (toča)
    è (ha) grandinato tutto il giorno ves dan je padala toča

    B) v. intr. pren. padati, usuti se kot toča, deževati:
    le bombe grandinavano tutt'intorno bombe so kot toča padale vsenaokrog
    dopo tanti incidenti le multe grandineranno po tolikih prometnih nesrečah bodo globe kar deževale
  • grasso

    A) agg.

    1. debel:
    è una donna molto grassa to je zelo debela ženska

    2. masten, tolst, maščoben:
    cibi grassi mastne jedi
    formaggio grasso mastni sir
    acido grasso maščobna kislina
    carbone grasso masten premog
    argilla grassa mastna glina

    3. obilen, bogat:
    fare grassi guadagni mastno zaslužiti
    popolo grasso hist. bogato meščanstvo
    annata grassa bogata letina
    martedì grasso pustni torek
    a farla grassa lepo bo, dobro bo, če...:
    a farla grassa non ci rimetteremo lahko bomo zadovoljni, če bomo brez izgub

    4. koristen, ugoden:
    ricevere grasse proposte dobiti ugodne ponudbe

    5. pren. opolzek, spolzek, kosmat, razbrzdan:
    discorsi grassi opolzko govorjenje
    risata grassa krohot

    B) m

    1. tolšča, mast:
    grasso di maiale svinjska mast

    2. maščoba:
    togliere le macchie di grasso dalla giacca odstraniti maščobne madeže s suknjiča

    3. kem. maščoba:
    grasso animale, vegetale živalska, rastlinska maščoba
  • gravare

    A) v. tr. (pres. gravo) obremeniti, naložiti (tudi pren.):
    gravare gli alunni di compiti naložiti učencem naloge
    gravare i cittadini di tasse državljanom naložiti davščine
    gravare la mano su qcn. koga prestrogo kaznovati

    B) v. intr. pritiskati:
    l'arco grava sui pilastri lok pritiska na stebre; vsa teža loka je na stebrih
    tutte le spese gravano su di me vsi izdatki so na mojih plečih
  • grave

    A) agg.

    1. težak:
    carico grave težek tovor
    sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
    avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti

    2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
    essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
    essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star

    3. nizek (glas):
    nota grave nizka nota
    accento grave jezik krativec, gravis

    4. resen, težaven, težak, hud:
    un grave disagio huda nadloga
    persona grave nadležna, sitna oseba
    accusa grave težka obtožba
    essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
    macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
    malato grave težek bolnik

    5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
    atteggiamento grave preudarno vedenje

    6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
    voce grave pridvignjen glas
    stile grave svečan, vzvišen slog

    B) m

    1. fiz. telo:
    caduta dei gravi padanje teles

    2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
    stare sul grave delati se važnega
  • grazia f

    1. ljubkost, lepota, milina:
    la grazia del volto milina obraza

    2. ljubeznivost, prijaznost:
    accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
    mala grazia neprijaznost, odurnost
    non avere garbo né grazia biti grob, oduren

    3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
    crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem

    4. pren. prijeten vonj, okus:
    senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino

    5. (navadno pl.) naklonjenost:
    entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
    godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko

    6. usluga, milost:
    chiedere una grazia prositi za uslugo
    ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
    di grazia prosim

    7. relig. milost:
    anno di grazia leto Gospodovo
    essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
    essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
    troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
    grazia di Dio pog. božja dobrota:
    in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
    per grazia di Dio hvala bogu:
    per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik

    8. pomilostitev:
    accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
    far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
    colpo di grazia milostni strel
    Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje

    9. hvaležnost:
    render grazie zahvaliti se
  • grēmbo m

    1. naročje (tudi pren.):
    tenere qcs. in grembo držati kaj v naročju
    portare un figlio in grembo pren. nositi otroka pod srcem
    la terra accoglie le sementi nel suo grembo pren. zemlja sprejema seme v svoje naročje
    in grembo a qcs., nel grembo di qcs. v naročju, v nedrih:
    morire nel grembo della Chiesa umreti v naročju Cerkve

    2. pren. knjižno vdolbina, zaliv:
    il fiume fa grembo reka se razširi
    il monte fa grembo gora se ugreza
  • grísti (grízem) imperf.

    1. mordere, rodere; masticare, rosicchiare:
    težko grize, ker ima slabe zobe mastica male perché ha i denti cattivi
    ni vedel, kaj bi napisal, in je grizel svinčnik non sapendo cosa scrivere rosicchiava la matita

    2. mordere, (pikati) pungere

    3. pog. (vznemirjati, mučiti) tormentare, crucciare, rimordere:
    grize ga ljubosumnost è tormentato dalla gelosia
    vest ga grize gli rimorde la coscienza

    4. pren. gristi (se) (prodirati v kaj trdega, s težavo prodirati) penetrare; inerpicarsi:
    voda grize v živo skalo l'acqua penetra nella roccia viva
    tovornjak se je grizel v klanec l'autocarro si inerpicava per la salita
    pren. gristi besede rivoltolare le parole
    pren. gristi kolena inerpicarsi con le mani e coi piedi
    PREGOVORI:
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
  • grōtta f

    1. jama:
    le grotte di Postumia Postojnska jama

    2. severnoital. nareč. vinotoč
  • grozôta (-e)

    A) f atrocità, orrore:
    vojne grozote le atrocità della guerra

    B) adv. (izraža zgražanje, ogorčenje) terribile, vergognoso:
    grozota, kaj počne današnja mladina è vergognoso quello che fanno i giovani d'oggi
  • gruccia f (pl. -ce)

    1. bergla:
    camminare con le grucce hoditi z berglami
    essere sulle grucce pren. biti v kaši
    argomenti che si tengono sulle grucce pren. argumenti na trhlih nogah

    2. obešalnik
  • guardare

    A) v. tr. (pres. guardo)

    1. gledati:
    guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
    guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
    guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
    non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
    guarda! guarda! glej, glej!
    guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
    stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
    che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?

    2. pazljivo gledati, opazovati:
    guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski

    3. paziti (na), varovati, braniti:
    Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
    guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči

    B) v. intr.

    1. gledati, paziti (na):
    guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve

    2. gledati, paziti, potruditi se:
    guarda di studiare glej, da se boš učil

    3. gledati proti, biti obrnjen proti:
    le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg

    C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)

    1. gledati se:
    guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu

    2. vzdržati se, varovati se:
    guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
    guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
    guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet

    3.
    si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
    stare a guardarsi pren. stati križemrok
    non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati
  • guinzaglio m (pl. -gli) vrvica:
    per le vie delle città i cani devono essere tenuti al guinzaglio po mestnih ulicah je treba pse voditi na vrvici
    mettere il guinzaglio alla stampa pren. strogo nadzirati tisk
  • guizzare v. intr. (pres. guizzo)

    1. švigati, šiniti:
    le fiamme guizzano plameni švigajo
    far guizzare le dita sulle corde glasba plesati s prsti po strunah, igrati spretno in elegantno

    2. pren. uiti, izmuzniti se:
    guizzare dalle mani dei nemici izmuzniti se iz sovražnikovih rok
    è guizzato dal letto hitro je vstal s postelje
  • gúliti (-im)

    A) imperf.

    1. logorare; sfregare; pren.
    guliti pelod mordicchiare, succhiare il polline
    pog. pren. guliti hlače po šolskih klopeh andare a scuola (senza profitto)
    pren. guliti isto obleko portare sempre gli stessi stracci
    lov. guliti rogovje sfregare le corna

    2. pejor. (izkoriščati, odirati) sfruttare, spellare, spremere, mungere

    B) gúliti se (-im se) imperf. refl. žarg. šol. sgobbare
  • gustírati (-am)

    A) imperf. knjiž. gustare, assaporare; mangiare, bere con gusto

    B) gustírati se (-am se) imperf. refl. (uživati) gustare, assaporare:
    gustirati se ob dobrotah na mizi gustare le leccornie in tavola