Franja

Zadetki iskanja

  • festuca f slamica
    PREGOVORI: vedere la festuca nell'occhio altrui e non la trave nel proprio preg. biblijsko pezdir v očesu bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne
  • fiamma

    A) f

    1. plamen:
    la casa era avvolta dalle fiamme hiša je bila v plamenih
    fiamma ossidrica oksidirni plamen
    fiamma ossiacetilenica acetilenski plamen
    andare in fiamma vneti se
    dare alle fiamma zažgati
    mettere a fuoco e fiamme opustošiti
    far fuoco e fiamme razburiti se; močno si prizadevati za kaj
    ritorno di fiamma pren. ponovna vzplamenitev starih strasti
    condannare alle fiamme obsoditi na grmado

    2. pren. plamen, ogenj; ljubezen, ljubljena oseba:
    la fiamma dell'amore plamen ljubezni
    ha visto una sua vecchia fiamma videl je spet svojo staro ljubezen

    3. živo rdeča barva, ognjeno rdeča barva:
    un cielo di fiamma živo rdeče, ognjeno nebo
    sentirsi salire le fiamme al viso pordeti v obraz
    diventare di fiamma zardeti

    4. pl. našitki:
    fiamme gialle pripadniki finančne straže (policije)

    5. voj. navt. trikotna signalna zastava

    B) agg. invar. živo rdeč, ognjeno rdeč
  • fiammata f (kratkotrajen) plamen (tudi pren.):
    fare una fiammata di qcs. zažgati kaj
    l'idillio è stata solo una fiammata idila je bila samo kratkotrajen plamen
  • fianco m (pl. -chi)

    1. bok:
    poco nei fianchi suh, mršav
    tenersi i fianchi pren. držati se za trebuh (od smeha)
    avere ai fianchi pren. imeti za petami
    stare ai fianchi di qcn. pren. stati komu ob strani

    2. šibka stran (tudi pren.):
    è una teoria che presta il fianco a molte critiche ta teorija ima več šibkih točk

    3. krilo:
    il fianco destro dell'edificio desno krilo stavbe
    il fianco dell'esercito krilo vojske
    fianco destr! voj. na desno!
    fianco sinistr! voj. na levo!
    di fianco s strani

    4. pobočje:
    i fianchi del monte pobočja hriba
  • fidare

    A) v. tr. (pres. fido) zaupati:
    prima di partire gli fidò le sue cose preziose pred odhodom mu je zaupal svoje dragocenosti

    B) ➞ fidarsi v. rifl. (pres. mi fido)

    1.
    fidarsi di qcn. zaupati v koga, zaupati komu

    2. upati si
    PREGOVORI: fidare è bene, non fidare è meglio preg. kdor preveč zaupa, večkrat obupa
  • fiēle m

    1. med. žolč

    2. pren. grenkoba, sovraštvo, mržnja, žolč:
    parole di fiele grenke besede
    intingere la penna nel fiele žolčno, zlobno pisati
    non aver fiele, essere senza fiele ne gojiti sovraštva
    masticar fiele e sputar dolce v srcu nositi žolč, na ustih pa med
  • fiēra1 f

    1. sejem:
    roba da fiera pren. malovredno blago, kramarska roba
    corbellar la fiera norčevati se iz ljudi
    t'ho portato la fiera prinesel sem ti s sejma odpustkov

    2. (vele)sejem:
    la fiera del mobile e dell'arredamento sejem pohištva in opreme
    fiera campionaria vzorčni sejem

    3. pren. velik nered, hrup, sejem, cirkus:
    cos'è questa fiera? kakšen sejem pa imate?
  • fíga (-e) f

    1. (južno drevo, njegov sad) fico (Ficus carica):
    suhe fige fichi secchi

    2. (konjski iztrebek) sterco di cavallo

    3. pog. (kar je malo vredno) nonnulla, inezia; ekst. (nepomemben človek) nullità;
    jokati se za vsako figo frignare per ogni nonnulla
    prepirati se za prazno figo litigare per robe da nulla

    4. pog.
    a) (v prislovni rabi izraža zanikanje)
    figo mi je mar non me ne importa un fico (secco), me ne frego
    to je eno figo vredno non vale un fico secco
    b) (v povedni rabi izraža omalovaževanje)
    figa je vse skupaj è tutt'una porcheria
    c) (v medmetni rabi izraža močno zanikanje)
    Saj se trudimo. — Figo se trudite! Ma se ce la mettiamo tutta. — Ce la mettete un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. narediti, pokazati, pomoliti komu figo fare le fica a qcn.
    pren. ista figa, če grem ali ne se vado o no, fa lo stesso
    pren. držati figo za koga fare gli scongiuri per qcn.
    kaj obljubiti, v žepu pa držati figo promettere in malafede
    biti zmeraj na cesti ko konjska figa essere sempre in giro
  • figlio m

    1. sin:
    allevare un figlio vzgojiti sina
    figlio unico sin edinec
    figlio di primo, di secondo letto sin iz prvega, drugega zakona
    è figlio di suo padre! cel oče je
    figlio dell'amore evfemistično nezakonski sin
    figlio di papà očkov sinek; slabš. gospodič; pog. šalj. razvajenec, lenuh
    figlio di mammà mamin sinček; plah, sramežljiv deček, moški
    figlio d'un cane pog. pasji sin
    figlio unico di madre vedova pren. šalj. izjemnost, velika redkost
    figlio della fortuna otrok sreče
    figlio del popolo človek iz ljudstva
    figlio del secolo otrok svojega časa

    2. pl. otroci:
    auguri e figli maschi srečno!
    i figli dei figli bodoči rodovi, potomci, vnuki
    tramandare qcs. ai figli predati potomcem, prenesti na potomce
    i figli di Adamo pren. Adamovi otroci, človeštvo

    3. pren. posledica, rezultat:
    molti problemi contemporanei sono figli di errori passati veliko sodobnih problemov je posledica starih napak
  • figurírati (-am) imperf., perf. (pojavljati se, nastopati) figurare, apparire, risultare:
    na zavitku je figuriralo njegovo ime sull'involto figurava il suo nome
    figurira kot porok, dejansko pa je glavni dolžnik figura come garante e invece è il principale debitore
  • film m invar.

    1. film:
    film muto nemi film
    film sonoro zvočni film
    film in bianco e nero črnobeli film
    film a passo ridotto ozki film
    film d'amore ljubezenski film
    film d'animazione, film animato animirani film, risanka
    film western kavbojski film, vestern, kavbojka
    film di guerra vojni film
    girare un film snemati film
    proiettare un film predvajati film

    2. kinematografija

    3. tehn. film, prevleka
  • fílm1 (-a) m

    1. pellicola, film:
    vložiti film v kamero inserire la pellicola nella cinepresa
    projicirati film na široko platno proiettare il film su schermo gigante

    2. (umetniško delo iz slik na traku) film:
    predvajati, vrteti film proiettare, dare un film
    režirati, snemati film dirigere, girare un film
    dokumentarni film (film) documentario
    celovečerni film lungometraggio
    nemi, zvočni film film muto, sonoro
    barvni, črnobeli film film a colori, in bianco e nero
    ozki, normalni film film a passo ridotto, a passo normale
    kavbojski film western
    ljubezenski film film sentimentale, rosa
    kriminalni film film poliziesco, giallo
    pornografski film film pornografico, erotico
    vojni film film bellico
    lutkovni, risani film film di marionette, cartone animato

    3. film, cinematografia
  • filo m (m pl. -li, f pl. -la) (ženska množinska oblika se uporablja kot kolektivno ime v nekaterih izrazih)

    1. nit, sukanec:
    filo di cotone bombažna nit
    filo di seta svilena nit
    le fila di un complotto pren. niti zarote
    essere attaccato a un filo pren. viseti na nitki
    dare del filo da torcere a qcn. pren. delati komu težave
    fare il filo a qcn. dvoriti komu

    2. žica, nit, bilka:
    filo di ferro železna žica
    filo spinato bodeča žica
    il filo del telefono telefonska žica
    filo diretto direktna zveza (tudi pren.);
    filo d'erba travna bilka
    fili d'oro šport pren. zlati lasje
    filo di perle niz biserov

    3. vrvica, tanek kabel:
    filo a piombo svinčnica, grezilo
    filo d'Arianna Ariadnina nit, rešilno sredstvo
    filo del traguardo šport ciljna vrvica
    vincere sul filo del traguardo zmagati tik pred ciljem (tudi pren.);
    filo della schiena, delle reni pren. hrbtenica

    4. ostrina, rezilo:
    il filo del rasoio ostrina britve
    perdere il filo zgubiti ostrino, otopeti
    essere, trovarsi sul filo del rasoio pren. biti v stalni nevarnosti, hoditi po ostrini britve
    passare qcn. a fil di spada koga prebosti, ubiti

    5. (zelo majhna količina)
    un filo di voce komaj slišen glas
    un filo di speranza žarek upanja
    essere ridotto a un filo biti shiran

    6. zveza, potek, nit:
    perdere il filo del discorso izgubiti nit pogovora, zmesti se
    per filo e per segno natanko, podrobno, po vrsti
  • finále (-a) m

    1. šport. finale:
    reprezentanca se je uvrstila v finale la nazionale è entrata in finale

    2. (zaključek, konec) finale

    3. muz. finale
  • finalmente avv.

    1. na koncu:
    salutò tutti e finalmente si ricordò di me pozdravil je vse in na koncu se je spomnil name

    2. končno:
    finalmente siete arrivati končno ste prišli; (tudi kot medmet)
    finalmente! končno!

    3. popolnoma
  • finché cong. dokler:
    battere il ferro finché (mentre) è caldo kuj železo, dokler je vroče
    finché non dokler ne
  • fine1

    A) f

    1. konec:
    la fine dell'ora konec šolske ure
    fine! inter. konec!
    è il principio della fine pren. to je začetek konca
    essere in fine di vita umirati
    alla fine končno
    alla fin fine konec koncev
    in fin dei conti navsezadnje
    che fine ha fatto la mia richiesta? pren. kako je z mojo zahtevo?

    2. smrt, konec:
    che fine terribile kakšna strašna smrt
    fare una brutta fine storiti hud konec, umreti nasilne smrti

    3. propad:
    correre verso la fine drveti v propad
    PREGOVORI: buona fine e miglior principio! preg. srečno novo leto!

    B) m

    1. namen, namera, cilj, smoter:
    prefiggersi, proporsi un fine zastaviti si cilj
    secondo fine skrita namera
    a che fine? čemu?
    a fin di bene z dobrim namenom
    a fine di da bi

    2. izid, konec, uspeh:
    condurre qcs. a buon fine kaj uspešno izpeljati
    storia a lieto fine zgodba s srečnim koncem
  • fine2 agg.

    1. tenek, droben, fin:
    sabbia fine droben pesek

    2. pren. oster, tenek, pronicljiv:
    udito fine oster, tenek sluh
    ingegno fine e penetrante oster in prodoren um

    3. zvit:
    una trovata fine zvit domislek

    4. prefinjen, izbran:
    un fine conoscitore d'arte prefinjen poznavalec umetnosti

    5. fin, rafiniran, uglajen
  • finēstra f

    1. okno:
    finestra cieca slepo okno
    la finestra guarda sulla piazza okno gleda na trg
    affacciarsi, farsi alla finestra stopiti k oknu
    donna da finestra spogledljivka, koketa
    buttare il denaro dalla finestra pren. metati denar skoz okno
    uscito dalla porta e rientrato dalla finestra pren. nagnali so ga (s položaja), pa se je vrnil skozi stranska vrata

    2. odprtina, rana:
    fare larga finestra napraviti veliko odprtino

    3. okence:
    busta con finestra, a finestra kuverta z okencem

    4. publ. članek v okvirčku
  • finestrino m

    1. pomanjš. od ➞ finestra okence

    2. okno (na prevoznih sredstvih):
    è severamente vietato sporgersi dai finestrini ne nagibaj se skozi okno