Franja

Zadetki iskanja

  • gledalíški (-a -o) adj. di teatro, teatrale, drammatico:
    gledališka družina compagnia teatrale
    gledališka predstava spettacolo teatrale
    gledališka sezona stagione teatrale
    gledališka vstopnica biglietto di teatro
    gledališka umetnost arte drammatica
    gledališki abonma abbonamento al teatro
    gledališki igralec, gledališka igralka attore drammatico, attrice drammatica
    gledališki kritik, režiser critico, regista teatrale
    gledališki lepak cartellone
    gledališki oder palcoscenico
    gledališki program locandina
    nastopati na gledaliških deskah calcare le scene
  • glédati (-am) imperf. ➞ pogledati

    1. (upirati, usmerjati pogled kam) guardare; stare a vedere, guardare fisso; osservare:
    gledati skozi okno guardare dalla finestra
    gledati film, televizijo guardare un film, la televisione
    pren. gledati kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    gledati kakor miš iz bele moke guardare con aria assonnata
    pog. gledati ko zaboden vol avere uno sguardo ebete
    križem gledati essere strabico

    2. (s pogledom izražati kaj) guardare:
    grdo gledati guardare bieco, di traverso
    prijazno gledati guardare affabilmente
    srepo gledati guardare fisso
    zamišljeno gledati guardare con aria pensierosa
    zaljubljeno gledati fare gli occhi di triglia
    zvrha gledati guardare dall'alto in basso

    3. (biti obrnjen kam) essere rivolto verso, dare su:
    okno gleda na ulico la finestra dà sulla strada

    4. (izstopati, moliti, štrleti) sporgere, uscire:
    palec gleda iz čevlja il pollice sporge dalla scarpa
    krilo ji je gledalo izpod plašča di sotto il cappotto si vedeva la gonna
    pren. strah mu je gledal iz oči negli occhi gli si leggeva la paura

    5. (imeti določen odnos do česa) guardare:
    gledati z določenega stališča guardare da una certa visuale
    kritično gledati sodobno družbo guardare con occhio critico alla società moderna

    6. (prisojati čemu pomembnost):
    gledati na badare, pensare a
    ne gledati na stroške non badare a spese
    gledati le na svojo korist pensare solamente al proprio interesse

    7. (delati, da se zgodi zaželeno) vedere; pensare:
    sam naj gleda, da ne bo imel težav veda da solo a non aver rogne

    8. pog. (kazati zanimanje za osebo drugega spola) guardare dietro a:
    je že začela gledati po fantih ha già cominciato a guardare dietro ai giovanotti
    gledati za ženskami correre dietro, star dietro alle donne
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    takega početja ne bom več gledal questo non lo sopporto più
    pren. gledati izpod čela guardare con occhio bieco
    gledati na vsak fičnik lesinare il centesimo
    ne gledati ne na levo ne na desno fare di testa propria; non guardare in faccia a nessuno
    gledati na kaj (paziti, varovati) aver cura di qcs.
    pren. gledati komu na prste non fidarsi di uno
    pren. gledati komu skozi prste chiudere un occhio, lasciar perdere
    pren. gledati smrti v oči trovarsi a tu per tu con la morte
    gledati z drugimi očmi guardare con occhi diversi
    priti kam samo na uro gledat andare in qualche luogo senza combinare niente
    pren. le kam je gledal, ko se je oženil z njo ma dove aveva gli ccchi quando la prese in moglie?
    gledati se kakor pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda na zobe a caval donato non si guardano i denti
  • gledé

    A) prep.

    1. (za izražanje pojasnila) riguardo a, in merito a, quanto a, circa, su;
    predpisi glede dohodnine le norme sul reddito
    glede teh vprašanj so mnenja različna riguardo a tali questioni le opinioni divergono

    2. (za izražanje cilja) per, circa:
    ali si uredil glede prenočišča? per il pernottamento hai combinato qualcosa?

    3. (za izražanje stališča, s katerega se kaj presoja) quanto a, come:
    glede nadarjenosti presega vse sošolce come talento supera tutti i compagni di scuola

    B) gledé na adv.

    1. (izraža stališče, s katerega se kaj presoja) quanto a, riguardo a:
    preizkus materiala glede na odpornost prova del materiale quanto a resistenza
    glede na to, da je cesta slaba, ne vozi prehitro essendo la strada in cattivo stato, non correre troppo

    2. (izraža primerjavo, nasprotje) rispetto a, dato, malgrado:
    število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo rispetto all'anno scorso il numero degli abbonati è sensibilmente calato
    glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil si è affermato malgrado l'inesperienza
  • gléženj (-žnja) m anat. malleolo:
    notranji, zunanji gleženj malleolo interno, esterno
    pren. ne segati komu niti do gležnjev non esser degno di lustrare le scarpe a qcn.
  • gliēle pron. ➞ gli+le
  • globína (-e) f

    1. profondità; pren. spessore:
    globina prepada la profondità del burrone

    2. (lastnost globokega) profondità

    3. (prostor, ki je nižje od okolja) profondità, fondo:
    raziskovati morske globine scandagliare le profondità marine

    4. (precej oddaljen, najbolj oddaljen del česa) fondo, profondo:
    globina gozda il fondo del bosco
    globina podzavesti il profondo della subcoscienza

    5. pren. (intenzivnost čustvene prizadetosti) intensità:
    globina hrepenenja, ljubezni intensità del desiderio, della passione amorosa

    6. (glavni del česa) profondo:
    globina duše il profondo dell'anima
    iz globine duše sovražiti odiare dal profondo del cuore
    teh. globina navoja altezza del filetto
  • glodáti (-ám) imperf. ➞ oglodati

    1. rodere, rosicchiare; ekst. erodere:
    glodati kost rodere l'osso
    voda gloda breg l'acqua erode la riva

    2. pren. (povzročati neugoden telesen, duševen občutek) rodere; divorare; attossicare:
    glodala jo je skrivna bolezen era rosa da un morbo latente
    gloda ga zavist krivde è roso dal rimorso

    3. pren. (slabo govoriti o kom) sparlare, malignare:
    zlobni jeziki kar naprej glodajo le malelingue non la smettono di sparlare
  • gnáti (žênem)

    A) imperf. ➞ pognati

    1. spingere, muovere, far andare, azionare:
    motor žene črpalko il motore muove la pompa
    predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
    gnati koso falciare
    gnati vesla remare
    gnati konja incitare, spronare il cavallo
    gnati sovražnika incalzare il nemico

    2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
    gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
    gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo

    3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
    celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
    gnati v obup portare, indurre alla disperazione
    gnati v smrt portare alla morte, a morire

    4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
    ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri

    5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gnati stvar predaleč esagerare
    pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
    pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
    pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
    med. gnati (bolnika)
    na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
    gnati k smehu far ridere, indurre al riso
    pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    gnati trmo incaponirsi in qcs.
    gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare

    B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.

    1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
    gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta

    2. (s težavo se premikati) arrancare
  • góba (-e) f

    1. bot. fungo:
    nabirati gobe raccogliere funghi
    rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
    strupene gobe funghi velenosi
    užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
    kresilna goba esca
    hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
    betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
    cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
    lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)

    2. (kar je po obliki podobno gobi)
    atomska goba fungo atomico
    goba za krpanje uovo da rammendo

    3. spugna:
    morska, plastična goba spugna, spugna artificiale

    4. pren. (pijanec) spugna:
    piti kakor goba bere come una spugna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
    pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
    govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera
  • goccia f (pl. -ce)

    1. kaplja:
    una goccia d'acqua vodna kaplja
    gocce pl. absol. dež:
    cominciano a cadere le prime gocce začenja deževati
    somigliarsi come due gocce d'acqua pren. biti si podoben kot kaplja kaplji
    la goccia che fa traboccare il vaso pren. kaplja čez rob
    fino all'ultima goccia pren. do zadnje kaplje
    a goccia a goccia po kapljicah

    2. pren. kapljica:
    lasciami una goccia di caffè pusti mi kapljico kave

    3. brušen kamen kapljičaste oblike:
    orecchini a goccia kapljičasti uhani
  • gojíti (-ím) imperf.

    1. coltivare, allevare; curare:
    gojiti hmelj, čebele coltivare il luppolo, allevare le api
    pren. gojiti gada na srcu scaldare una serpe in seno

    2. pren. knjiž. (krepiti, razvijati, utrjevati) nutrire, rafforzare, rinvigorire, sviluppare:
    gojiti občutek odgovornosti nutrire il senso della responsabilità
    gojiti voljo, značaj rinvigorire la volontà, il carattere

    3. (biti dejaven na določenem področju) fare, occuparsi, praticare; custodire:
    gojiti glasbo fare musica, occuparsi di musica
    gojiti šport fare, praticare lo sport

    4.
    gojiti ljubezen amare
    ne gojiti nobenih iluziji non farsi illusioni
    gojiti sovraštvo do koga nutrire, covare odio per qcn.
    gojiti spoštovanje nutrire rispetto (per)
    gojiti upe cullare speranze
  • gòl (gôla -o)

    A) adj.

    1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
    golo drevje alberi nudi, spogli
    gola zemlja terreno brullo

    2. (ki je brez obleke) nudo:
    gol do pasu a torso nudo

    3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
    gole stene pareti nude
    gola soba stanza spoglia

    4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
    naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
    braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
    videti z golim očesom vedere a occhio nudo
    biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
    rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
    elektr. gola elektroda elettrodo nudo
    gola zavist pura invidia
    bot. goli cvet fiore nudo
    zool. goli polž lumacone ignudo
    elektr. goli vodnik conduttore nudo

    B) gôli (-a -o) m, f, n
    našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
    ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
    sleči do golega denudare
    sečnja (gozda)
    do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo
  • gola f

    1. anat. grlo:
    mal di gola vnetje grla
    avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

    2. (v zvezi s prehranjevanjem)
    mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
    col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
    essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
    avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
    avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
    mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
    mentire per la gola pren. nesramno lagati

    3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
    gridare a piena gola vpiti na vse grlo
    ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

    4. pren. grlo, vrat:
    avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
    essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
    mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
    segare la gola prerezati vrat

    5. relig. požrešnost

    6. pren. grlo, vrat:
    la gola di un vaso vrat vaze

    7. geogr. soteska
  • gomazéti (-ím) imperf.

    1. brulicare, formicolare, pullulare (tudi pren.):
    mravlje so gomazele le formiche brulicavano
    po cestah gomazi množica ljudi la folla brulica per le strade
    čudne misli mu gomazijo po glavi la testa gli brulica di strani pensieri

    2. (imeti neprijeten občutek zaradi kakega dogodka, tudi impers. ) sentire un formicolio:
    gomazi mi po vsem telesu sento un formicolio per tutto il corpo
  • gonfiare

    A) v. tr. (pres. gonfio) napihniti (tudi pren.):
    gonfiare le gomme di una bicicletta napihniti zračnice na kolesu
    il vento gonfia le vele veter napenja jadra
    gonfiare una persona, una notizia napihniti zasluge kakega človeka, napihniti novico

    B) ➞ gonfiare, gonfiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ gonfio)

    1. narasti, naraščati; oteči, otekati:
    i fiumi gonfiano con le piogge troppo abbondanti zaradi preobilnega deževja reke narastejo
    mi si è gonfiata una mano otekla mi je roka

    2. pren. napihniti se, postati napihnjen, domišljav, prevzeten:
    si gonfia quando gli si fanno complimenti kar zraste, če je deležen komplimentov
  • goníti (gónim)

    A) imperf.

    1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
    potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
    agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
    goniti vesla remare
    veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti

    2. incitare, spronare; abs. correre;
    goniti konja incitare il cavallo
    pren. goniti sovražnika incalzare il nemico

    3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
    goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo

    4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare

    5. cacciare via, scacciare

    6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
    vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
    goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
    lov. pes goni il cane insegue la selvaggina

    B) goníti se (-im se) imperf. refl.

    1. essere in calore, in fregola

    2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi
  • gonnēlla f

    1. pomanjš. od ➞ gonna krilce

    2. krilo:
    stare attaccato alla gonnella della mamma pren. držati se materinega krila

    3. šalj. duhovniška, meniška kuta

    4. krilo, ženska:
    rincorrere le gonnelle pren. letati za krili
  • gôr adv. ➞ gori

    1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
    hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
    ekst. gor in dol qua e là

    2. gor — dol:
    en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
    prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • gós (-í) f

    1. zool. oca (Anser); papera:
    gos čofota, gaga l'oca sguazza, schiamazza
    gojiti, pitati gosi allevare, ingrassare le oche
    divja gos oca selvatica (Anser)
    njivska gos oca granaiola (Anser fabalis)

    2. pejor. oca
  • gospá (-é) f

    1. signora:
    želite, gospa? la signora desidera?
    gospe in gospodje signore e signori
    rel. nebeška Gospa la Madonna

    2. (žena, soproga) signora, moglie; redko padrona

    3. (dama) signora, dama:
    prava gospa una vera signora
    vsaka bi bila rada gospa tutte vorrebbero fare le (gran) signore

    4. (poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja) signora; donna:
    gospa Helena donna Elena